Informacije

Naslov :

ANDRI

Opis :

« [...] Njen proizvodno režijski pristop je presenetljivo svež. Določata ga skopno besedilo in nemirna kamera [...] Pretresljiva ubesedena podoba koroške Picassove Gvernike, razkropljena in razbita slovenska koroška domačija... In po dveh generacijah se prikaže mlada potomka, ki z ljubečo mislijo in trepetajočim srcem, rahločutna kakor grška Antigona Polineikesa išče mrtvega strica Andrija, da bi ga z golimi rokami izgrebla in dostojno pokopala. To je vse. Suho stvarno, brez zdihujočega naricanja. Njen film ni naphan z dokumentarnimi predmeti in dodatnimi dokaznimi poročili. Njeni filmski zapisi so fotografsko hladni, že sami po sebi tako silovito grozljivi, da njihova neubesedena izpovedna teža gledalca do dna presune, se pravi, da nanj faktografsko učinkuje. Samo na robu nekje mi prihaja na misel povojni italijanski realizem, sicer pa je to njeno delo "preprost" protokol mučeništva, v katerem deluje dramatizem dejstev samih, torej defilmizacija, s katero režiserka v gledalcu in gledalki doseže toliko globlje moralno ogorčenje. Vprašujeta se, katera, kakšna beseda je še potrebna ali mogoča. Tudi brez L.Wittgensteina občutiš resnico: o čemer ni mogoče govoriti, o tem je treba molčati. Andrina Mračnikar se tega zaveda. In si pomaga že kar v uvodu s hreščečimi, škripajočimi in ropotajočimi akustičnimi klicaji, povezani s preskakujočimi in kobacajočimi se podobami nemirne kamere. Rahločuten opazovalec in poslušalec kaj kmalu dojame te klicaje kot izrazne filmske elemente za prikazovanje grozovitega strahu pred neizogibno smrtjo, strahu tudi v glavi in prsih poustvarjalke tega Andrijevega strahu pred šestdesetimi leti, da bi oblikovala kar se da avtentičen, estetsko čist filmski zapis ... » Janko Messner, "O uporu borca za svobodo...", Vestnik, 16.5. 2002, štev. 20

Ustvarjalci :

Andrina Mračnikar

Dodatne Informacije :

« [...] Eden izvirnejših prispevkov iz tega sklopa je bil poetični kratkometražni dokumentares Andri 1924 – 1944, ki je prejel tudi eno od glavnih nagrad; gre za prvenec Andrine Mračnikar, v katerem režiserka prikaže tragično zgodbo svojega prastrica, koroškoslovenskega partizana, ki je pri dvajsetih umrl kot žrtev gestapa. [...] » Anja Naglič, DELO (Festival avstirjiskega film Diagonale 2003)

Pretekli prispevki

Kino v karanteni

V sodelovanju z vsemi kulturnimi ustvarjalci na Koroškem.
Na tem videokanalu imajo slovenske kulturne ustanove, slovenske kulturne organizacije, slovenska kulturna in prosvetna društva ter posamezni kulturni delavci in ustvarjalci možnost, da objavijo (brezplačno) filmske posnetke raznih kulturnih projektov (gledališke predstave, koncerti, literarna branja, predavanja idr.). Varstvo avtorskih pravic je samodejno. Kultura je po sili razmer (zaradi pandemije) v javnosti umolknila. Spletne aplikacije nam omogočajo, da široko in raznovrstno kulturno dejavnost koroških Slovencev približamo »online« zainteresirani publiki. Pošljite nam filmske posnetke iz vašega kulturnega življenja, poskrbeli bomo za strokovno obdelavo. Zato sprejemamo tudi stare VHS-posnetke, ki jih bomo pretvorili v digitalno obliko.

Kontakt: spz@slo.at ali office@kkz.at; tel.: 0664 1690059.