Kulturnik in rodoljub Hanzi Kežar

Pevovodja, organist in zaslužni kulturnik Hanzi Kežar je človek, ki ga ne morem opisati drugače, kot nekoga s prirojenim občutkom za rodoljubnost, v kateri združuje vsa svoja upanja in življenjski ponos. Zanj je kultura tisti vzvod, s katerim izpolnjuje svoje zahteve po lepšem in bolj smiselnem življenju.
Hanzi Kežar svojo rodoljubnost živi z glasbo, v kateri je našel svoje delovno in življenjsko izpolnitev. Z njo daje dober vzgled, z njo izkazuje vso svojo skrb za tisto temeljno vprašanje, ki tako ali drugače oblikuje vsakega koroškega Slovenca: gre za vprašanje, kje in kako človek išče tiste oporne točke v mali slovenski narodni skupnosti, na katere poleg (žalostnih) spominov in političnih konfrontacij lahko opre svoja upanja in svoj optimizem. Res je, da pri tem vsi nekoliko moraliziramo z argumentom, da se za jezik in kulturo borimo iz strahu pred asimilacijo, vendar pa nekoliko zadržan in vedno vljuden ter prijazen Hanzi Kežar na to daje jasen odgovor: vprašanje kulture je vprašanje vsebin, ki jih skoz njo prenašamo in posredujemo. Je vprašanje sposobnosti ustvarjanja in poustvarjanja pomenov, ki bodo naš jezik in kulturo duhovno oplajali, vsebin, ki bodo še naprej tkale zgodbo slovenskega obstoja in jo delale zanimivo tudi za druge. Prepričan sem, da je Hanziju Kežarju uspelo prav to. Vzgojil je generacije pevk in pevcev, vodil več pevskih zborov, med drugim je bil tudi centralni zborovodja Slovenske prosvetne zveze. Ljubezen do slovenske kulture mu je uspelo vzbuditi v svoji najbližji domači grudi, kar mu je verjetno v največje zadoščenje. Ne samo svojim otrokom, tudi vnučkom je znal posredovati zavest, da se koroški Slovenci z jasnimi kulturnimi pogledi in s hotenji prepoznavamo v kulturnem življenju.
Hanzi Kežar je šel skozi številne življenjske izkušnje, vsemu navkljub pa je ohranil izredno življenjsko energijo. Njegovi uspehi niso izzveneli v prazno: njegovo kleno izročilo živi naprej, kar najlepše dokazuje kontinuiteta zborovskega petja v Šentprimožu. Ta je kot nekakšen kažipot, da samo tista glasba, ki jo pevci in pevke občutijo kot harmoničen, neločljiv del lastnega hotenja, utre pot do lepote umetnosti.
Pesem Hanzija Kežarja v vseh pogledih deluje blagodejno. Naj bo cerkvena ali posvetna, za obe je skrbel brez ideoloških predznakov. Izkazal se je kot prava združevalna oseba: take potrebuje slovenska kultura na Koroškem.
Hanzi Kežar je prejel že številna priznanja in odlikovanja. Poleg Kugyjeve nagrade, ki mu jo je podelila Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, je med drugim prejel tudi Drabosnjakovo priznanje Slovenske prosvetne zveze.

Janko Malle