PODELITEV RIZZIJEVE NARADE 🗓

RIZZIJEVO NAGRADO

za vzorne iniciative v prid medkulturnemu sodelovanju (za njeno življensko delokot znanstvenica, avtorica, publicistka, prevajalka, pedagoginja  in aktivistka ter priča časa)
prejme

doc. iz. univ. prof. dr.

Katja Sturm-Schnabl

3. 10. 2019, ob 19.00 v Koroškem deželnem arhivu/ Kärntner Landesarchiv, St. Ruprechter Str. 7 / Celovec/Klagenfurt

LAUDATIO
o. Univ.-Prof. emer. Dr. Dr. h.c. mult. Johannes Koder

Katja Sturm – Schnabl se je rodila v slovensko kmečko družino, ki si je ustvarila svoj dom v Svinča vasi pod Štalensko goro, očetu, ki je bil mistično povezan  z zemljo, in nad knjigami navdušeni materi. Severovzhodno od Celovca, na skrajnem robu slovenskega naselitvenega območja, je bila družina še posebno izpostavljena raznarodovalni nemški politiki, ki se je s prihodom nacionalnega socializma še stopnjevala. Šestletno so jo aprila 1942 z družino deportirali v nemška taborišča Rehnitz in Eichstätt, kjer so umorili njeno starejšo sestro Veroniko.

Po vrnitvi domov je opravila humanistično gomnazijo v Celovcu in na Dunaju zaključila  študij slavistike,  ruske in južnoslovanske literature, južnoslovanske filologije, umetnostne zgodovine in bizantinistike in promovirala leta 1973.

Bila je zaposlena kot znanstvena sodelavka na jezikovnem oddelku Balkanske komisije pri Avstrijski akademiji znanosti in umetnosti, nato pa pri Bizantinski komisiji in končno prevzela leta 1984 mesto univerzitetne učiteljice (lektorice)  za slovensko literaturo na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju.

Njen znanstveni opus obsega  6 samostojnih knjig, med njimi njen opus magnus  »Korespondenca Frana Miklošiča z južnimi Slovani« (habilitacija). Na njeno vlogo  je Avstrijski sklad za znanstveno proučevanje odobril in finansiral projekt enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškm, ki jo je skupaj s sinom Bojanom Ilijo Schnablom uredila in izdala. 

Napisala je 99 znanstvenih razprav, ki so izšle v slovenščini, francoščini, ruščini, srbohrvaščini, nemščini in  ena celo v japonščini.

V printmedijih je objavila 22 razprav.  Iz francoščine, srbohrvaščine in slovenščine je prevedla 3 knjige in 128 člankov.

Kot zanstvenica je predavala v Parizu, Rimu, v Atenah, Moskvi, Ljubljani in v Mariboru.

Od leta 2006 dalje nastopa kot priča časa in predava na številnih avstrijskih srednjih šolah in je bila povabljena kot taka tudi v Pariz in v Moskvo. 

Kot priča časa je nastopala ničkolikokrat v televiziji in printmedijih in sodelovala tudi v filmu Senca sramote.

Leta 2017 je na povabilo avstrijske vlade ob obletnici osvoboditve imela slavnostni nagovor v Uradu zveznega kanclerja. Prireditev  je avstrijska televizija neposredno prenašala.

Za njen trud pri ohranjanju spomina na temna obdobja polpretekle zgodovine je od avstrijske vlade prejela Zlati znak za zasluge za Rep. Avstrijo.

Katja Sturm – Schnabl je  izobrazila cele generacije študentov slovenistike in mlajšim generacijam avstrijskih dijakov pribljižala vedenje o usodi koroških Slovencev in sploh žrtev nacionalsocializma.

S slovenskim življem na Koroškem je v živem stiku, saj je bila dolga leta odbornica Zveze slovenskih pregnacev, nekaj let je predsedovala Zvezi koroških partizanov in stalno sodeluje s prispevki v Koledarju Slovenske prosvetne zveze.

Vincenc Rizzi (1816–1856)

Koroški literarni bojevnik za svobodo v predmarčni dobi, je širil liberalne ideje in se zavzemal za enakopravnost vseh narodov v habsburških deželah. »Nezatirati ga, ampak naučiti se je treba slovenskega jezika« – to je bil njegov poziv za ustvarjanje kulture sožitja naKoroškem, ne samo za njegov čas, temveč tudi za prihodnja stoletja; njegova veljavnost presega meje koroške dežele, kot nam dokazujejo evropskizapleti ob nacionalnih vprašanjih današnjih dni.

Allgemein Prireditve