23 Okt Branje: Rdeča raketa 🗓

24. 10. 2017 / 19.30 – Musilov inštitut (Bahnhofstr. 20, Celovec)

Srečko Kosovel je najvidnejši predstavnik slovenske poezije po moderni. Rodil se je očetu Antonu Kosovelu, šolskemu nadučitelju, razgledanemu prosvetnemu delavcu, in materi Katarini, rojeni Stres, kot peti otrok. Družina se je štiri leta po rojstvu Srečka zaradi očetove službe preselila v Tomaj, kjer so se ustalili. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je Kosovel odšel v gimnazijo, na realko v Ljubljano. Po maturi je študiral slavistiko, romanistiko in filozofijo na Filozofski fakulteti, vendar je živel v velikem pomanjkanju, kar je vplivalo na njegovo zdravje.

Pisal je pesmi, eseje in drobno prozo. Prve pesmi je pisal že v gimnaziji in sodeloval v različnih dijaških rokopisnih listih (Kres, Lepa Vida, Jadran) in pri leposlovnih revijah (Zvonček, Novi rod, Trije labodje). Leta 1925 je načrtoval izdajo pesniške zbirke Zlati čoln, vendar do njene izdaje ni prišlo. Bil je soustanovitelj literarno-dramatičnega krožka Ivan Cankar z glasilom revijo Mladina, v kateri je Kosovel objavljal svoje spise.

Sprva je pesnil pod vplivom moderne, posebej impresionizma J. Murna. Prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom (pesmi Balada, Bori, Vas za bori, Slutnja). Tako najobsežnejši del njegovega pesništva poje o Krasu, zaradi česar ga imenujemo »lirik Krasa«, kjer srečujemo impresije, ki pogosto preraščajo v prispodobo narodne ogroženosti, motive, v katerih je upodobljena ljubezen do matere in dekleta, pa izpovedi, v katerih se oglaša slutnja smrti. Nato je Kosovel prešel v ekspresionizem in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa.

Tako precej pesmi govori o družbenih krivicah, o mračni usodi Evrope (Ekstaza smrti) in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta (Rdeči atom).

(Vir: emka.si)