31 Avg Predstavitev zemljevida in brošure – Radiše 🗓

Nesnovno kulturno izročilo

Zbiranje in zapisovanje ledinskih in hišnih imen se nadaljuje. V občinah Kotmara vas, Sele, Škofiče, Brnca, Šentjakob, Bistrica in Šmarjeta v Rožu so pred časom nastali zanimivi dokumenti nesnovnega kulturnega izročila. V Tržni občini Žrelec na Koroškem se je prav tako zaključil projekt, ki zajema območje nekdanje občine in še obstoječe fare Radiše. Z reformo občinskih struktur leta 1972 se je ozemlje občine Žrelec razširilo na ok. 55 km2, število prebivalcev je medtem naraslo na skoraj 8.000. Skoraj tretjino površin zajema redkeje naseljeno področje Radiš, kjer se je ohranilo mnogo ledinskih in hišnih imen. Imena so povečini slovenskega izvora, pogosto pa tudi pričajo o adaptaciji starodavnih izrazov neznanega izvora ali o jezikovnih in kulturnih slovensko-nemških interferencah v krajih, ki so le malo oddaljeni od Celovca. Spomin in boljše razumevanje naj ohranita ljudem zavest zakoreninjenosti in občutek domačnosti. Kulturna dediščina se dotika zanimanj sodobnega človeka. Ohranjena ledinska imena in imena domačij so skupno z družinskimi ter imeni naselij dragocen vir za razumevanje gospodarskega, družbenega, zgodovinskega in jezikovnega razvoja kraja. Nesnovno kulturno bogastvo je tudi na Radišah vsled hitrih sprememb v nevarnosti, da za zmeraj utone v pozabi. Pred njo naj obvarujejo pričujoči zapisi imen, dopolnjeni z razlagami o nastanku in pomenu. Leta 2010 je sprejela Avstrijska UNESCO-komisija slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem v svoj nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. 

Delo, ki obsega zemljevid in brošuro, je opravil Tomaž Ogris. Znanstveno so spremljali projekt univ. prof. dr. Heinz Dieter Pohl, dr. Teodor Domej in mag. Martina Piko-Rustia. Izdajatelj je Slovensko prostveno društvo Radiše (www.spd-radise. at, info@spd-radise.at), soizdajatelji pa Slovenska prosvetna zveza v Celovcu, Slovenski narodopisni institut Urban Jarnik ter Tržna občina Žrelec na Koroškem.