27 Jan nemško-slovenski koordinacijski odbor krške škofije
Krška škofija bo praznovala 40. letnico ustanovitve nemško-slovenskega koordinacijskega odbora. Kako je prišlo do tega pomembnega koraka?
Papež Janez XXXIII je 11. oktobra leta 1962 sklical koncil z nalogo pastoralne in ekomenske obnove. Po smrti papeža Janeza XXXIII leta 1963 je koncil nadaljeval papež Janez Paul VI in koncil končal leta 1965. Koncil se je zavzel za versko svobodo v meščanski državni ureditvi in za ojačitev dialoga z drugačeverujočimi oziroma neverujočimi.
V liturgiji je koncil odprl pot uveljavitve deželnih jezikov namesto latinščine.
Krški škof Köstner je bil udeleženec koncila in je po vrnitvi sprožil v krški škofiji debato o uporabi
deželnega jezika. Tu pa je nastal problem s slovenščino. Razprava je potekala znotraj cerkve zelo kontroverzialno. Na sinodi krške škofije leta 1972 je bil potem na podlagi dolge in včasih tudi ne lahke razprave sprejet dokument o sobivanju Slovencev in Nemcev v koroški cerkvi. Glavna proponenta te razprave sta bila pokojni dr. Valentin Inzko za slovensko in Dr. Waldstein za nemško stran. Bila sta tudi prva predsedujoča koordinacijskega odbora.
Sinodalni sklepi se tičejo uporabe slovenskega jezika v liturgiji katoliške cerkve na Koroškem.
Razprave so potekale v razburkanem času postavljanja in trganja dvojezičnih tabel. Prav zaradi tega so sinodalni sklepi krške škofije pomembni. To je bil znak pomembne institucije, ki je našla obliko konstruktivnega sožitja znotraj sebe in se je s tem izrekla simbolno tudi za sožitje in upoštevanje slovenskega jezika v deželi.
Nekaj podobnega se je dogajalo tudi znotraj civilne družbe, ki je s nemško-slovenskim solidarnostnim komitejem postavila signal za sožitje in upoštevanje manjšinskih pravic.
Skratka sedemdeseta leta so bila razburkana in prinesle so tudi inovacije, enkrat v v obliki sinodalnih sklepov krške škofije, na drugi strani pa tudi v obliki solidarnostnega gibanja, ki je z obširnim delovanjem (brošure, knjige , demonstracije etc.) preneslo vedenje o slovenski manjšini daleč preko koroške meje.
Zanimivo je dejstvo, da je bila osnova za ustanovitev nemško-slovenskega koordinacijskega odbora dialog znotraj cerkve, ravno tako, kot je ustanovitev solidarnostnega komiteja temeljila na dialogu znotraj civilne družbe, ki je presegla – in to je bilo novo in je imelo dolgoročne posledice do danes – ideološke in strankarskopolitične meje.
O tem in še o drugih vprašanjih dogajanja v sedemdesetih letih se bom pogovarjal v radijski oddaji “še vedno – noch immer Sturm” na svobodnem radiju Agora v petek 31.1.2014 od 18.00 do 19.00 ure na frekvenci 105,5.
Oddajo “še vedno – noch immer Sturm” bom moderiral enkrat na mesec in sicer zadnji petek v mesecu od 18.00 do 19.00 ure. Oddaja bo enkrat v slovenščini in enkrat v nemščini.
Ta petek bodo moji sogovorniki: Dv.sv. dr. Reginald Vospernik, tedaj predsednik NSKS (1968 do 1972), dr. Mirko Messner najpomembnejši organizator slovenskega antiautoritarnega gibanja dijakov in šolarjev tistega časa ter iniciator gibanja, ki se je razvilo tedaj okoli časopisa Kladivo ter upokojeni učitelj Mirko Hudl, ki je tedaj povzročal oblastem preglavice zaradi “zanimivih in tehnološko na visokem nivoju stoječih oblik” opozarjanja na koroške politične razmere.
Mesec navrh (28.2.2014) se bom ob istem času (18.00 d0 19.00 ure) pogovarjal o dogajanjih v 70-ih letih iz vidika nemške strani. Moji sogovorniki bodo: dr. Feldner, tedaj in še danes predsednik Koroškega hajmatdinsta in eden ali dva takoimenovana ortsttafelštürmerja.
Spet mesec navrh (28.3.2014) bom imel ob istem času v gosteh udelžence prve in druge oddaje. Skušali bomo potegniti zaključke razburkanega obdobja v sedemdesetih letih.
V glavi imam že tudi teme za naslednje oddaje: vloga mladine v razburkanih sedemdesetih letih ter mladina in njene predstave v današnem času; nato vloga katoliške cerkve v nacionalnem vprašanju na Koroškem. O odnosih Slovenije do koroških Slovencev – etnični koncepti v pretresu, bom spregovoril s kompetentnimi sogovorniki iz Slovenije.
Vabljeni k poslušanju.