11 Apr Govor predesdnika SPZ dr. Augusta Brumnika ob podelitvi Rizzijeve nagrade

Dragi gostje,
dragi prijatelji dobrih in vzpodbudnih kulturnih ponudb!
Dragi prejemnik Rizzijeve nagrade!

Izrekam vam dobrodošlico in vas v imenu Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij prav lepo pozdravljam v k&k-centru, v kraju, ki je zaznamovan s sobivanjem različnih kulturnih poti, vsebin in stilov, v kraju, kjer se skušamo spopadati z različnimi kulturnimi koncepti med sodobno in tradicionalno kulturo, v kraju, kjer skušamo biti odprti za konflikt med tradicionalno koroško mentaliteto in potrebo po sodobnem ter angažiranem kulturnem in umetniškem spopadu na Koroškem.
Najprej se hočemo spomniti z minuto molka dobitnika Vincenz Rizzijeve nagrade za leto 2007 univ. prof. dr. Karla Stuhlpfarrerja, katerega pogreb je bil danes na Dunaju.
Povsem logično je torej, da podeljujemo danes Rizzijevo nagrado prav v k&k-centru. Prejemnik nagrade – kulturna iniciativa celovške univerze UNIKUM – zasleduje podobno kulturno filozofijo in pa vrednote, ki so nam vsem skupne. Torej je tudi povsem normalno, da smo udejanjanje teh vrednot skupaj preizkušali v praksi. Tako k&k-center kot Slovenska prosvetna zveza sta bila partner UNIKUMA v različnih projektih, s katerimi smo skušali kontrastirati in kontrakarirati lažnivo podobo koroške kulturne politike. Pravzaprav je žalostno dejstvo, da smo skupaj z UNIKOM-om med redkimi kulturnimi iniciativami na Koroškem, ki ne govorijo samo o toleranci, ampak jo živijo in svoje delo opravljajo inovativno in kritično.
Kvaliteto sodelovanja smo preverjali v takih projektih, ki so bili povsem drugačni od običajnih na Koroškem. Pri tem je šlo vedno za odkrivanje zakulisja in klišejev v zvezi z konfliktualnim vprašanjem slovenskega jezika in kulture. Etnični konflikt je UNIKUM dokaj domiselno tematiziral kot predmet estetskih vrednot. Umetniški pristop do novega odkrivanja zakritih sledov o prisotnosti Slovencev na Koroškem, je deloval osvežilno za celotno koroško kulturno sceno. Prijetno nam ostajajo v spominu akcije za odkrivanje slovenskih sledov kot je npr. bil projekt „Wo geht’s hier nach Celovec?“ ali pa z hudomušno vsebino o absurdih koroškega vsakdana napolnjeni „Kovček“, pa tudi ilustrativna in zgovorna razstava „Babice ni več“, ki je nas je (tudi v k&K-centru) prav prizadela, saj je človek že skoraj pozabil, da so na Koroškem tisti, ki so se sramovali slovenskega jezika, res skrivali svoje babice v kleteh.
To je samo nekaj zgovornih primerov, kako UNIKUM ubira pot, da prikazuje avtentično in ne zlagano koroško resničnost. Da se pri tem poslužuje hudomušnosti, ironije in sarkazma, to mu daje simpatično noto v dolgočasni koroški duhovni enolončnici.
Veseli smo, da je v delovanju UNIKUMA slovenski jezik nekaj samoumevnega. Vemo, da ne gre za izrecno „slovensko“ inciativo – kar tudi ni potrebno. Gre pa za to, da je v tej iniciativi kljub dejstvu, da v njej deluje večina nemškogovorečih, uveljavljanje dvojezičnosti stvar človeškega dostojanstva in spoštljivosti do dvojezične kulturne podobe Koroške.
Z velikim veseljem pa beležimo tudi dejstvo, da je UNIKUM postal pobudnik in motor kulturnih inovacij, ki se dosledno upira mentaliteti zabavljaške kulture in komercialnega idiotizma. S pomočjo sodobne vizualne umetnosti, s performansi, z inštalacijami, eksperimentalno glasbo, novimi mediji in z umetniško besedo vnaša v koroški prostor različna izrazna sredstva, ki utemeljujejo potrebo po sodobni in angažirani kulturi. V tem pogledu je UNIKUM edinstven, v tem pogledu je dal tudi nam koroškim Slovencem marsikateri impulz, ki nas je vzdramil, da kulture ne videvamo več enosmerno in ozkogledno. Včasih smo npr. rekli, če pridobimo “našo” mladino za pevski zbor, je stvar rešena. Je pač trajalo nekaj časa, da smo dojeli, da iz ljudske tradicije lahko črpamo pozitivne vrline za bodočnost, ki nas usposabljajo za kritičen pogled na celoten spekter kulture. Skratka, lahko bi rekli: učili smo se in se še učimo kulturnega pluralizma. To so izkušnje, ki se nanašajo tudi na dobro sodelovanje z UNIKOM-om.
Komunikacija in dialog sta se obnesla. Koristila sta nam vsem, kar ni lahko v danih poltičnih razmerah na Koroškem. Predvsem pa niso lahke nove poti, in sicer tiste, ki skušajo obračati koroško politiko. To UNIKUM dobro ve. Saj ga za to koroška politika vedno spet kaznuje in ponišuje. Toda kljub temu ni klecnil.

Unikum prejme nagrado za vzorno delo, za medkulturne pobude v prid sporazumevanju in sožitju in prav tako za pokončno držo, da je vzdržal vse represalije, ki mu jih je doslej prizadela koroška deželna vlada.
O tem bo spregovorila v lavdaciji profesorica na celovški unvierzi, gospa dr. Petra Hesse, ki jo med nami prav lepo pozdravljam. V današnjo prireditev pa je nas uvedla instrumentalna skupina “Etnoploč”, ki potuje po različnih glasbenih zvrsteh – od balkanskih melodij, klezmerja, ruske ljudske glasbe, argentinskega tanga do gospla, bluesa in jazza. Člani prihajajo iz jezikovno mešanega okolja med Trstom, Krasom in Novo Gorico. Aleksander Ipavec igra harmoniko, včasih pa pripoveduje tudi zgodbe, Piero Purini (Purič) piha v tenor in sopranosaksofon, Matej Špacapan pa tudi na trobento.