Vinko Wieser prejel srebrno plaketo JSKD

Vinko Wieser je obiskoval ljudsko šolo v Kotmari vasi, maturiral je na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Na Dunaju je študiral psihologijo in bil aktiven član Kluba slovenskih študentov na Dunaju, ki je bil v sedemdesetih letih 20. stoletja protagonist solidarnostnega gibanja za pravice koroških Slovencev.

Vinko Wieser je kulturno zrasel na Dunaju in nato svoje delo nadaljeval na Koroškem, v domači vasi, kjer je njegovo delo zaznamovano z izrednim posluhom za kulturo v vseh umetniških oblikah, še posebej s poudarkom na kulturi kot povezovalnem in ustvarjalnem členu v odnosu do naroda soseda in v odnosu do skupnega slovenskega kulturnega prostora. Poklicno se je zaposlil kot urednik pri tedniku Slovenski vestnik, nato pa je do upokojitve deloval kot produktni menedžer in kot odgovorni za marketing v raznih koroških podjetjih. 

Wieser je od leta 2005 predsednik Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci v Kotmari vasi, v katerem je dotlej prevladovalo kulturno udejstvovanje na pevskem področju. Delovanje društva je razširil s sistematičnim vključevanjem kulturne vzgoje in z uvajanjem medkulturnega dialoga z narodom sosedom. Danes je društvo vzoren primer za prizadevanja, kako koroški Slovenci lahko v sodelovanju z narodom sosedom prepoznavajo dobre možnosti za izražanje teženj po uveljavljanju enakovrednosti in enakopravnosti slovenskega jezika in kulture na avstrijskem Koroškem. 

Viden uspeh v teh prizadevanjih je Wieser dosegel s podpisom v prošnjo, s katerim so bila slovenska ledinska in hišna imena sprejeta na avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Vrednote, ki jih zasleduje Vinko Wieser, so zasnovane v kulturnih prizadevanjih koroških Slovencev za ohranitev in razvoj kultur. Pri tem daje prednost sodelovanju in odpiranju v deželi, sodelova­nJu in odpiranju v odnosu do Slovenije in v odnosu do Evrope.

Čeprav je kultura koroških Slovencev že po svoji naravi izpostavljena nenehni nevarnosti asimilacije, se Wieser zaveda, da se je prav zaradi tega treba soočati s kulturo svojega okolja, v katerem kulturni pluralizem lahko omogoča medsebojno sprejemanje in nadomešča že vnaprejšnje odklanjanje. 

Vinko Wieser je bil med pvimi Slovenci na avstrijskem Koroškem, ki je argumentirano utemeljeval potrebo po zbiranju hišnih in ledinskih imen. Ker so ta imena večinoma šla že v pozabo, je na to neutrudljivo opozarjal kulturne strukture Slovencev na Koroškem in jih prepričeval, da so slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem odraz materialne zgodovine ter geografske, pokrajinske, biološke, geološke in socialne stvarnosti. Začetki zbiranja imen segajo v Kotmaro vas, zbrani podatki pa so izšli v tiskani obliki z geografsko karto in z dodatnimi informacijami »za tiste, ki znajo domači slovenski dialekt, (in) za druge, ki slovenskega narečja ne obvladajo, pa še za tiste, ki govorijo samo nemško«. 

Sledilo je zbiranje imen v številnih občinah dvojezičnega ozemlja. Na pobudo Vinka Wieserja je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu uresničila raziskovalni projekt FLULED s finančno pomočjo EU. Razveseljivo je dejstvo, da je iz lokalne pobude nastal čezmejni raziskovalni projekt, ki povezuje Koroško in Gorenjsko. Pri pripravi skupne metodologije za zbiranje in strokovne jezikoslovne interpretacije imen ter objave zbranih imen na interaktivnem kulturnem portalu na spletu in v zemljevidih je sodeloval tudi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. 

Vinko Wieser si za dolgoletno delo zbiranja hišnih in ledinskih imen in za strokovni pristop pri projektu, ki je bil sprejet na Unescov seznam žive dediščine v Avstriji, za povezovalno ter spoštljivo medsosedsko delovanje zasluži srebrno plaketo JSKD.

(utemeljitev JSKD na pobudo Slovenske prosvetne zveze)