Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 🗓

22. 2. – 18. 4. 2023 – Ljubljana

Klub koroških Slovencev v Ljubljani -KKS-Lj in Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva Ljubljana -DSAP-Lj z nekaterimi ljubljanskimi zavodi (CD-Cankarjev dom, Galerija Družina, Mini teater, SM -Slovenska matica, Slovenski center Pen, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani) so gostitelji in sprejemajo s Korošci usklajene predloge prireditev, ki predstavljajo mavrično paleto kulturnih dejavnosti vseh zvrsti, različnih izvajalcev ter za različne starostne in poklicne skupine gledalcev/poslušalcev v Ljubljani.  –KKD-Lj finančno podpirajo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Avstrijski kulturni forum in Veleposlaništvo Republike Avstrije.

Sreda, 22.2.2023 ob 17.00v dvorani Slovenske matice v Ljubljani (Kongresni trg 8/I.) predstavitev lani pri celovški Mohorjevi založbi izdane knjige »Mamin glas« avtorice dr. Helge Mračnikar, leta 1953 rojene prevajalke, slavistke in urednice, ter predvajanje krajšega dokumentarnega filma »Andri 1924–1944« njene hčerke Andrine Mračnikar, leta 1981 rojene scenaristke in režiserke. Pogovor z avtorico knjige in z njenim urednikom mag. Hanzijem Filičem bo vodila mag. Lidija Golc. Podrobnosti o knjigi in filmu so spodaj. Knjige bodo tudi na voljo po ugodnejši ceni oz. brezplačno za recenzente. – Vstop na prireditev je prost. Prosimo pa za najavo udeležbe na: lidija.golc@guest.arnes.si.

Četrtek, 23.2.2023 ob 17.00v kletni dvorani Galerije Družinav Ljubljani (Krekov trg 1) predvajanje dokumentarnega filma Mihe Dolinška in Štefana Pinterja »Rož -road movie: Po poteh štirih znamenitih Rožanov«(Janko Oitzl, Blaž Reichmann, Florijan Lapusch in Janko Ogris). Sledil bo pogovor ter predstavitev dela Slovenskega inštituta na Dunaju. V goste prihajata s Koroške mag. Štefan Pinter in dr. Avguštin Malle, z Dunaja pa Herbert Seher in dr. Vinko Rajšp. Podrobnosti o filmu in kratka predstavitev SI-D -Slovenskega inštituta na Dunaju so spodaj. -Vstop na prireditev je prost; prosimo pa za najavo udeležbe na: janez.stergar@guest.arnes.si.

Sobota, 25.2.2023 ob 11.00v Mini teatruv Ljubljani (Križevniška ulica 1) 35-minutna lutkovna predstava »Krtek«(za otroke od 3 do 103 let) na besedilo Brede Varl in v izvedbi lutkovne skupine »Mladi Celovčani« Slovenskega kulturnega društva Celovec. Glasba je delo Katarine Hartmann, mentorica skupine je Marica Hartmann, tehnik pa Paul Čertov. Zgodba govori o malih živalih v naravi (krti, žabe, črvi…), ki jih komaj kdaj opazimo, njihov instinktivni način bivanja pa nam odstre naše slabosti, dobra dejanja in nagnjenja. -Brezplačne vstopnice si lahko rezervirate pri našem Klubu na natasa.stergar@guest.arnes.si, nekaj vstopnic pa je še na razpolago pri blagajni Mini teatra.

Sreda, 15.3.2023 ob 11.00v dvorani Slovenskega centra Pen in DSP v Ljubljani (Tomšičeva ul. 12) prireditev »Kultura povezuje«z govorom dijaka Gorazda Wakouniga, glasbeno povezavo gojenke Slovenske glasbene šole Dežele Koroške Amine Blekić, predstavitvijo pesniške zbirke Martina Dovjaka »Paberkovanje po življenjskih žilah«, lirike Kristine Willewaldt in natečaja »Pisana promlad«. Podrobnosti so spodaj.- Vstop na prireditev je prost. Prosimo pa za najavo udeležbe na: lidija.golc@guest.arnes.si.

Sreda, 22.3.2023 ob 18.00v Klubu Kazina Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 1, pritličje) predstavitev petdelne monografije skladatelja Egija Gašperšiča »Kaj vam pa jaz povem«. Poleg avtorja bo o delu spregovoril urednik mag. Tomaž Faganel. Za glasbeni okvir bosta poskrbeli mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko in pianistka Ana Tijssen. – Vstop na prireditev je prost. Prosimo pa za najavo udeležbe na: natasa.stergar@guest.arnes.si.

Četrtek, 23.3.2023 ob 17.00v dvorani Slovenske matice v Ljubljani (Kongresni trg 8/I.) pod geslom »Naša društva« nastop predstavnikov treh kulturno-prosvetnih društev iz vseh koroških dolin: Danijel Mešnik (SPD Zila), Marija Weber-Ogris (»Bilka«, Bilčovs) in mag. Martin Kuchling 

(»Lipa«, Velikovec).  Pogovor povezuje mag. Lidija Golc. – Vstop na prireditev je prost. Prosimo pa za najavo udeležbe na: lidija.golc@guest.arnes.si.

Torek, 4.4.2023 ob 18.00v Galeriji Družina v Ljubljani (Krekov trg 1) odprtje razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., nagovor avstrijske veleposlanice nj.eksc. mag. Elisabeth Ellison-Kramer ter ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Slikarko bo predstavila Mojca Grušovnik-Tratnig. -Pripravil: DSAP-Lj.

Sobota 15.4.2023 ob 19.00v Linhartovi dvorani CD –Cankarjevega doma v Ljubljani koncert »Koroška pesem prek meja« z Mešanim pevskim zborom Sele pod vodstvom mag. Romana Verdelain s tamburaši iz Loč pod vodstvom Erike Wrolich. -Nakup vstopnic v CD, prek DSAP-Lj in KKS-Lj (natasa.stergar@guest.arnes.si).-Pripravil: DSAP-Lj.

Nedelja, 16.4.2023 ob 11.00v Mini teatru v Ljubljani (Križevniška ulica 1) igra “Butalci” na besedilo Frana Milčinskega, v izvedbi »Teatra Srce« Slovenskega prosvetnega društva Srce iz Dobrle vasi, režiser Vid Sodnik. -Brezplačne vstopnice si lahko rezervirate pri našem Klubu na natasa.stergar@guest.arnes.si, nekaj vstopnic pa bo na razpolago tudi pri blagajni Mini teatra.

Torek, 18.4.2023 ob 18.00v Galeriji Družina v Ljubljani (Krekov trg 1) zaprtje/finisaža razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L. in zaključek KKD-Lj 2023. Izbor koroških pesmi zaigra Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov (Slavko Goričar, Milan Pavliha, Marko Lednik in Matevž Mercina). -Vstop na prireditev je prost. Prosimo pa za najavo udeležbe na: natasa.stergar@guest.arnes.si. Pripravila: KKS-Lj in DSAP-Lj.

(J. Stergar, KKS-Lj, 041-798798)

Dodatne informacije:

Sreda, 22. 2. 2023 ob 17. uriv dvorani Slovenske matice:

predstavitev knjige Mamin glas avtorice Helge Mračnikar ter predvajanje filma Andri 1924–1944 režiserke Andrine Mračnikar.

Helga Mračnikarje leta 1953 rojena prevajalka, slavistka, urednica in dolgoletna poslovodkinja nekdanje Drave –založniške in tiskarske družbe, se pravi knjigarne in tiskarne ter založbe Drava. Je tudi supervizorka. Otroštvo je preživela v Hodišah (v Plešerki), obiskovala Slovensko gimnazijo v Celovcu, v sedemdesetih je študirala v Salzburgu, v osemdesetih s hčerko tri leta živela v Ljubljani. –Promovirala je iz slavistike, pedagogike in filozofije, študij pa zaključila z disertacijo o reviji Mladje. S Petrom Handkejem je 1981. leta prevedla roman Florjana Lipuša Zmote dijaka Tjaža.

Mohorjeva založba v Celovcu je leta 2022 izdala knjigo Mamin glas, pretresljivo zgodbo Helgine mame Elizabete Sitter, rojene Ogris (1930–2013), in njenih najbližjih v krutih časih nacističnega in nemškutarskega nasilja nad koroškimi Slovenci. Mamin glasje sugestivna, verodostojna, napeta spominska proza, v kateri se osebna zgodba neverjetne osebe intenzivno vključuje v kronotop, v katerem je nastala. -Knjigoje uredilmag. Hanzi Filipič, spremno besedo pa je napisala Mateja Rihter.

Andrina Mračnikarse je rodila leta 1981 v Halleinu, v Avstriji, študirala je režijo na AGRFT v Ljubljani ter režijo in scenaristiko na Dunajski filmski akademiji. Prejela je številne nagrade, predvsem za dokumentarni film Andri 1924 –1944in Der Kärntner spricht Deutschter za 

Izginjanje/Verschwinden, ki smo ga v Ljubljani že videli lani jeseni. 20-minutni dokumentarni film Andri 1924–1944iz leta 2002 prikazuje usodo maminega strica Andrija, ki so ga kot partizana ubili nacisti. O njem piše tudi Helga Mračnikar v knjigi Mamin glas.

—-

Četrtek, 23.2.2023 ob 17.00 v kletni dvorani Galerije Družina:

predvajanje dokumentarnega filma »Rož -road movie: Po poteh štirih znamenitih Rožanov« ter predstavitev dela Slovenskega inštituta na Dunaju

Tričetrturni dokumentarni film »Rož -road movie« Mihe Dolinška in Štefana Pinterja, posnet pred dobrim letom na pobudo predsednika Slovenskega inštituta na Dunaju Herberta Seherja, predstavlja usodo štirih Rožanov, katerih usoda je eksemplarična za številne koroške Slovence. Janko Oitzl(1877-1971), Blaž Reichmann(1883-1952) in Florijan Lapusch(1894-1985) so nam zapustili dragocene spomine, ki so izšli v knjižni obliki šele v zadnjih letih. Življenju in delu Janka Ogrisa (1898-1981) pa sta bila že pred dvema desetletjema posvečena simpozij in poseben zbornik. Iz vseh štirih knjig izvemo veliko o življenju koroških Slovencev še v času monarhije in v prvi polovici dvajsetega stoletja, v času hudih preizkušenj. -V filmu so sodelovali: Avguštin Malle, Vera Wutti-Incko, Daniel Wutti, Tomi Partl, Ana Blatnik, Roman Verdel, Hanzi Weiss, Rupert Reichmann, Marica Pinter, „Ogi“ Miklavž, Tatjana Feinig, Mira Grötschnig-Einspieler in Danijela Mišić. Film je namenjen tudi spominu na Hanzija Gabriela, Dunajčana s koreninami v Šentjanžu v Rožu.

Linkyoutube

Slovenski inštitut na Dunaju je društvo, ki že deset let skrbi za srečevanja Slovencev in drugih somišljenikov na Dunaju. Prizadeva si za medkulturni dialog, spodbuja strokovno in znanstveno razpravljanje v stičnem slovensko-nemškem prostoru, pri tem pa upošteva želje ter potrebe svojih članov in značilnosti okolja, v katerem deluje. Izhaja iz tradicije slovenističnega delovanja na Dunaju, predvsem pa si prizadeva nadaljevati delo bivšega Slovenskega znanstvenega inštituta, Platforme za prisotnost Slovencev na Dunaju in Dunajskega krožka. Slovenski inštitut na Dunaju je prepoznaven po razpravah in raziskavah aktualnih vprašanj s področja znanosti, kulture in sodobnega družbenega življenja, pri tem pa ves čas poudarja identiteto in zgodovino Slovencev.

—-

Sreda, 15.3.2023 ob 11.00 v dvorani Slovenskega centra Pen in DSP:

prireditev »Kultura povezuje«

Gorazd JožeWakounig-Pajnič je rojen plebiscitnega dne 10.10.2006 v Ljubljani. Do leta 2011 je tudi živel v Ljubljani, nato na avstrijskem Koroškem. Obiskuje 6. razred realne smeri na Slovenski gimnaziji Celovec. Mati Katarina je Slovenka, rojena v Ljubljani, odraščala v Ribnici na Dolenjskem. Oče Bojan je koroški Slovenec, novinar iz znane vasice Kotmara vas. Gorazd Jože je tajnikKoroške dijaške zveze -KDZ v Celovcu, od malih nog aktiven pri lutkovni skupini »Čopiji«, v slovenskem društvu SPD Gorjanci/Kotmara vas. V prostem času igra klavir in se veliko sprehaja v naravi.Kot največji dosedanji uspeh si šteje zmago na govorniškemnatečaju za Tischlerjevo nagrado, ko je pojasnil »Kako je biti Slovenec med Slovenci ali zakaj sem radikalen«.

Amina Blekić je bodoča maturantka Slovenske gimnazije v Celovcu in učenka kitareSlovenske glasbene šole Dežele Koroške pri učitelju g. Vukašinu Miškoviću, MA. Odraščala je na Jesenicah, kjer je obiskovala o.š. Toneta Čufarja in Glasbeno šolo. Leta 2016 se je z družino preselila v Borovlje/Ferlach na avstrijsko Koroško. Od takrat je dijakinja celovške Zvezne gimnazije in realne gimnazije (ZG/ZRG)za Slovence ter nadaljuje s poukom kitare v Slovenski glasbeni šoli. Poleg strasti do glasbe in zanimanja zanjo rada bere, piše, ustvarja.

Martin Dovjak je na Koroškem in v Sloveniji znan kot gledališki ustvarjalec in slikar, javnosti pa se predstavlja tudi kot pesnik. Svoje otroštvo in mladostna leta je preživel v Selah, šolanje je nadaljeval na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Po maturi se je vpisal na Fakulteto v Ljubljani, študija nadaljeval v Gradcu in Salzburgu, kjer je diplomiral iz filozofije in teologije. Je učitelj verouka in kadrovske in socialne kompetence na EUREGIO HTBLVA, tehnični šoli v Borovljah. Njegove pesmi so tako lirske kot tudi epske, deloma so vezane na ritem in rime, deloma v prostem verzu. Vsebinsko so zelo široko zasnovane, med njimi najdemo otožne ljubezenske, pripovedne, politično kritične in družbenokritične ter življenjsko-situacijske pesmi.Svojo prvo pesniško zbirko »Paberkovanje po življenjskih žilah«je opremil z lastnimi grafikami.

Kristina Skubic, roj. Willewaldt, je stara 26 let. Doma je z Gorenjske, a trenutno živi v Ljubljani, kjer na Filozofski fakulteti študira germanistiko in slovakistiko. Literatura je del njenega življenja že od malega, ko je osnovno šolo obiskovala na Jesenicah in nato Višjo šolo za gospodarske poklice Šentpeter v Rožu. Žanrsko se težko opredeli glede svojega najljubšega, a gotovo rada bere in ustvarja poezijo. Med njene najljubše pisatelje spadajo J. W. Goethe, Tone Pavček, Erich Kästner, C. S. Lewis, J. R. R: Tolkien, Ingeborg Bachman, Irmgrad Keun, Boris Akunin. Pisanje ji je v uteho, istočasno pa si je z njim naslikala nov svet. Piše predvsem poezijo, lotila pa se je tudi že pisanja proze. Na natečaju Pisana Promladsodeluje že od prvega letnika srednje šole. V sklopu le-tega je prejela tudi nekaj nagrad. 

from to
Arhiv