Premiera: Verschwinden / Izginjanje (Andrina Mračnikar) 🗓

  1. 10. 2022 / 19.45 – Mestni Kino Beljak
Celovečerni film „VERSCHWINDEN / IZGINJANJE“ režiserke Andrine Mračnikar (ki ni identičen s predhodnim projektom „Vor dem Verschwinden/Izginjanje“, ki je bil na ogled v okviru CARINTHIja 2020) je imel svojo premiero letos aprila na festivalu avstrijskega filma Diagonale v Grazu, kjer je prejel prestižno NAGRADO OBČINSTVA. 

Za 50. obletnico „ortstafelsturma“, letos oktobra, bo film od 7. oktobradalje na rednem sporedu avstrijskih kinodvoran, dvevno v Beljaku (Stadtkino Villach) in v Celovcu (Volkskino Klagenfurt).Opozarjamo na koroško premierno predstavo v Beljaku:

V soboto, 1. oktobra 2022, ob 19:45 uri v Stadtkino Villach,                
10.-Oktober-Straße 1, 9500 Villach/Beljak. V navzočnosti režiserke Andrine Mračnikar in filmske ekipe. Moderacija: Monika Novak-Sabotnik. Rezervacija vstopnic: www.filmstudiovillach.at

Im Oktober jährt sich der sogenannte Kärntner “Ortstafelsturm” zum 50. Mal. Zu diesem Anlass wird der Film VERSCHWINDEN / IZGINJANJE von Andrina Mračnikar (nicht ident mit dem vorangegangenem Projekt “Vor dem Verschwinden/Izginjanje”, das im Rahmen von CARINTHIja 2020 in Kärnten zu sehen war) ab 7. Oktober in die österreichischen Kinos kommen und täglich im Stadtkino Villach und im Volkskino Klagenfurt zu sehen sein. Der Film wurde bei der diesjährigen Diagonale – Festival des österreichischen Films mit dem PUBLIKUMSPREIS ausgezeichnet.

Hiermit möchten wir Sie auch auf die Kärntner Kinostart-Premiere hinweisen:
Am Samstag, den 1. Oktober 2022 um 19:45 Uhr im Stadtkino Villach, 10.-Oktober-Straße 1, 9500 Villach.

In Anwesenheit der Regisseurin Andrina Mračnikar und des Filmteams. Moderation: Monika Novak-Sabotnik. Kartenreservierung: www.filmstudiovillach.at 
Weitere Infos zum Film / Nadaljnje informacije o filmu:VERSCHWINDEN/IZGINJANJE  
Gewinner Publikumspreis bei der Diagonale 2022 / Dobitnik nagrade občinstva na Diagonale 2022AT/SI 2022, 99 min, Andrina Mračnikar, eine Produktion von Soleil Film und Vertigo / 
produkcija Soleil Film in Vertigowww.verschwinden-izginjanje.com

TRAILER: https://www.youtube.com/watch?v=HXFNMmehuZ0– Tränen im Kinosaal bei “Verschwinden / Izginjanje” von Andrina Mračnikar: „Das berührt mich, ganz ehrlich“, sagt eine Frau im Publikumsgespräch nach der Premiere im Grazer Schubertkino. Sie schluchzt; jemand streicht ihr über den Rücken. Das Mikrofon wandert weiter. „Als deutschsprachige Kärntnerin war mir nicht bewusst, wie arg es um die Geschichte der Kärntner Slowenen bestellt ist“, heißt es ein paar Reihen weiter. Ein Film, scheinbar so wichtig, dass er in den Lehrplan gehört. Mit absoluter Klarheit in seiner Aussage und einer angemessenen Sprache für das Ungeheuerliche. (Katrin Fischer, Kleine Zeitung) –

– In Südkärnten sprachen vor 1910 zirka neunzig Prozent aller Bewohner*innen Slowenisch, heute ist es durchschnittlich ein einstelliger Prozentsatz. Andrina Mračnikar formuliert in ihrem essayistischen Dokumentarfilm auf persönliche Weise eine hochpolitische Dringlichkeit: Was passiert, wenn einem die Muttersprache im Alltag genommen wird? Was muss die Politik tun, um dem Verschwinden einer Sprache, deren Schutz in der Verfassung festgeschrieben ist, entgegenzuwirken? (Katalogtext Diagonale, Astrid Peterle) –

– Na južnem Koroškem je pred letom 1910 devetdeset procentov vseh prebivalcev govorilo slovensko. Danes v Hodišah/Keutschach, v domačem kraju režiserke filma Izginjanje, jezik Koroških Slovencev govori le še dobrih pet procentov krajanov. Kaj ostane za govorom, ki izgine? Ko sta pripadnost in zgodovina na silo prevedeni v jezik nekoga drugega in so perspektive negovorečih izgubljene v prevodu?
Andrina Mračnikar pripoveduje o izginotju maternega jezika in pri tem išče načine, kako ubesediti spomine, za katere besede praktično več ne obstajajo, pri tem pa pozornost usmerja v prazna mesta, ki ostajajo – krajevne table, hiše, ljudje. Bolj kot se razpredajo niti zgodbe o njenem domačem kraju in s tem zgodba njene lastne družine, bolj očitno postaja, da izginotje temelji na odvzemu in da tisti, ki jemljejo, nikoli niso nameravali ničesar vrniti.V letu, ko mineva petdeset let od napada na krajevne table, se ne postavlja zgolj vprašanje, o čem se govori ter o čem se ne govori, temveč tudi v čigavem jeziku se kolektivni spomin sme ohranjati, kako zveni odpor in kdo se trudi, da bi ga razumel. (Frameout Festival) –


Wir freuen uns auf Ihr Kommen! / Veselimo se Vašega obiska!
Arhiv