21 Maj Haček gosti Borisa Pahorja

Dolgo je trajalo, da je bil v Italiji prepoznan in priznan prispevek primorskih Slovencev v uporu in boju zoper fašizem. Toda medtem ko to vprašanje v Avstriji in Nemčiji ni več tabu tema, Italija o svoji fašistični preteklosti raje molči. Ko se je v zadnjih letih vendarle začela diskututirati tudi vloga fažizma v Italiji, so italijanske politične elite – med njimi tudi levica – začele tolči po Slovencih in njihovem »nasilju«, ki so ga izvajali kot odgovor na fašistično zlo. V tem kontekstu postaja literarni in politični pričevalec časa ugledni tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor, ki se zavzema za pošten odnos do preteklosti.
Danes 95-letni pisatelj, čil in poln energije, je na svoji lastni koži občutil, kako je bil v Italiji spočeti fašizem v svoji brutalnosti najprej preizkušen prav na Slovencih. To je pisatelja temeljito oblikovalo, kar je dokazal predvsem v noveli »Nekropola«, kjer je opisal svoje življenje v nemškem taborišču Natzweiler – Struthof. Prav s to knjigo je Borisu Pahorju uspelo prebiti molk Italijanov, saj je bila v italijanski jezik prevedena knjiga že večkrat ponatisnjena in kmalu bo prodanih okoli 50.000 izvodov. Danes njegova pričevanja preraščajo v pravo etično dejanje, saj pisatelj z zadovoljstvom ugotavlja, da po prevodu knjige v italijanski jezik o »Nekropoli« večer za večerom pripoveduje Italijanom, predvsem mladim, po vsej Italiji.
Verjetno ni naključje, da so pisatelju podelili najvišje državno priznanje in ga predlagali za Nobelovo nagrado prav Francozi; Francija je pač država, ki se zaveda pozitivne vloge antifašizma. To velja tudi za nekatere druge države, saj so Pahorjeva dela prevedena v številne svetovne jezike.
Nič manj kot za antifažizem pa se pisatelj ne zavzema za demokratičnost in humane razsežnosti polpretekle slovenske zgodovine. Bil je med prvimi, ki so skupaj z Edvardom Kocbekom obsodili povojne poboje, zaradi česar so mu za tri leta prepovedali vstop v Jugoslavijo. Še danes je med tistimi neizprosnimi kritiki, ki brez dlake na jeziku izrazijo nestrinjanje z uradno politiko Republike Slovenije do Slovencev zunaj slovenskih meja.
Pozno, toda vse kaže tako, da mu bo Italija kmalu podelila državno priznanje. Pahor k temu pravi: »Lahko bi ga tudi odklonil, saj bi ga s težavo sprejel od predsednika, ki se spominja samo povojnega nasilja Slovencev in ne navaja italijanskega nasilja nad Slovenci.« Kako se bo pisatelj odločil, bomo morda izvedeli že ob njegovem obisku v Celovcu.

Z Borisom Pahorjem, literarnim in političnim pričevalcem časa, se bo v torek, 20. maja ob 19. uri v knjigarni Haček v Celovcu pogovarjala Maja Haderlap.

Janko Malle