25 Dec privatizacija dvojezičnega šolstva?

Poslanka Neosov Angelika Mlinar je vložila zakonski osnutek v katerem zahteva razširitev zakona o finansiranju privatnih katoliških šol tudi na privatne šole narodnih skupin v Avstriji. Pravtako zahteva tudi finansiranje dodatnih stroškev (Sachaufwand) za te privatne šole. Kaj se skriva za to pobudo?

Slovenska manjšina na Koroškem imamo manjšinski šolski zakon, ki urejuje oskrbo od ljudske šole do srednje šole (Zvezna gimnazija za Slovence in Dvojezična trgovska akademija). V osemdesetih letih smo se borili za razširitev dvojezičnega pouka na Celovec in pritožbo na ustavno sodišče tudi dobili. Od tedaj naprej imamo javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu. Pred odločitvijo ustavnega sodišča pa je Mohorjeva ustanovila privatno ljudsko šolo na podlagi konkordata med Vatikanom in avstrijsko državo, torej konfesionalno ljudsko šolo. Na podlagi konkordata država finansira učitelje, za vse ostalo pa mora skrbeti vzdrževalec šole, v tem primeru Mohorjeva, ki seveda od staršev zahteva primerno šolnino. Javno dvojezično ljudsko šolo v celoti finansira država oziroma ustrezne državne strukture. Strašem ni treba plačati kake šolnine. Javna dvojezična šola je v zadnjih letih dosegla visok izobraževalni in kakovostni nivo, tako, da številčno močno raste in je že zdaleč presegla kvantitativno ljudsko šolo Mohorjeve.
Seveda ni le kvaliteta javne dvojezične ljudske šole odgovorna za močno rast le te, temveč tudi šolnina, ki v kriznih časih vpliva na odločitev staršev kam vpišejo svoje otroke.

Mlinarjeva argumentira, da manjšinski šolski zakon velja le za Koroško in Gradiščansko, ne pa za Dunaj in ne za avstrijsko Štajersko. Kar se slednje tiče je zadeva zelo enostavna: v tem primeru, ko se bo kak starš odločil, da hoče imeti manjšinski šolski zakon za Štajersko ga bo morala zvezna vlada sprejeti, v nasprotnem primeru bi ustavno sodišče prav gotovo odločilo vprid takemu zakonu. Toda štajerski Slovenci se za to pot zaenkrat niso odločili. Zato je treba odločitev o tem prepustiti štarejskim Slovencem.
Kar se tiče Dunaja imajo Čehi in Slovaki šolo Komenskega (ljudsko šolo in gimnazijo), ki ima pravico javnosti (dobijo plačane učitelje) in se prizadevajo za sistemsko in popolno (torej tudi dodatnih stroškov) javno finansiranje le te.

Izkušnje kažejo, da je javno dvojezično šolstvo najbolše, ker država skrbi za vsebino pouka, kontrolo pouka in ne nazadnje za finansiranje pouka. Pri javnem šoltsvu je odgovorna za celotno šolo država in ne kaka privatna cerkvena inštitucija. Če Mohorjeva želi imeti privatno šolo v Celovcu, potem je to njena pravica, mora pa sama seveda poskrbeti za dodatne finance. V Beljaku so ustanovili tudi šolo po zgledu konkordata in morajo starši plačati pribl € 4000,00 na leto in otroka.

Kot manjšina pa se bomo slej ko prej zavzemali za javno dvojezično šolstvo. Tu je večina avstrijskih manjšin na tej liniji.