22 Maj Uradni jezik in odločitve evropskega sodišča

Posted at 19:18h in Allgemein by

[:de]

Evropsko sodišče (EUGH) je leta 1998 ((Rs C-274/96 od 24. November 1998) odločilo v zadevi Bickel in Franz, da se vsak državljan kake članice EU lahko poslužuje tudi manjšinskih jezikov, če so le ti v kaki članici EU priznani kot uradni jeziki.

Zdaj je evropsko sodišče v svoji odločitvi C-322/13 (Grauel Rüffer / Pokorná) odločilo, da evropska zakonodaja (še posebej prepoved diskriminacije zaradi državljanstva in državljanom EU zagotovljene svobode izbire prebivališča) nasprotuje nacionalni ureditvi, ki pravico uporabe drugega jezika kot uradnega jezika dovoljuje le tam živečim pripadnikom te države.

Evrospko sodišče pa ni zavzelo stališča k vprašanju, v kakšnem obsegu mora nacionalna država pripadnikom manjšin zagotoviti uporabo manjšinskega jezika kot uradnega jezika. V tem smislu sledi novejša odločitev starejši odločitvi Bickel und Franz.

Zato je težko potegniti kake zaključke glede kompromisne rešitve v zadevi uradenga jezika v Škocijanu oziroma Dobrla vasi.

Evropsko sodišče pozna instrument “Vorabentscheidungsverfahren” v katerem lahko kako nacionalno sodišče še pred odločitvijo vpraša evropsko sodišče za mnenje v nekem konkretnem primeru.

To je edina možnost, da v zadevi Škocijana in Dobrle vasi dobimo autentično sliko. Vse ostalo so le špekulacije.[:SL]

Evropsko sodišče (EUGH) je leta 1998 ((Rs C-274/96 od 24. November 1998) odločilo v zadevi Bickel in Franz, da se vsak državljan kake članice EU lahko poslužuje tudi manjšinskih jezikov, če so le ti v kaki članici EU priznani kot uradni jeziki.

Zdaj je evropsko sodišče v svoji odločitvi C-322/13 (Grauel Rüffer / Pokorná) odločilo, da evropska zakonodaja (še posebej prepoved diskriminacije zaradi državljanstva in državljanom EU zagotovljene svobode izbire prebivališča) nasprotuje nacionalni ureditvi, ki pravico uporabe drugega jezika kot uradnega jezika dovoljuje le tam živečim pripadnikom te države.

Evrospko sodišče pa ni zavzelo stališča k vprašanju, v kakšnem obsegu mora nacionalna država pripadnikom manjšin zagotoviti uporabo manjšinskega jezika kot uradnega jezika. V tem smislu sledi novejša odločitev starejši odločitvi Bickel und Franz.

Zato je težko potegniti kake zaključke glede kompromisne rešitve v zadevi uradenga jezika v Škocijanu oziroma Dobrla vasi.

Evropsko sodišče pozna instrument “Vorabentscheidungsverfahren” v katerem lahko kako nacionalno sodišče še pred odločitvijo vpraša evropsko sodišče za mnenje v nekem konkretnem primeru.

To je edina možnost, da v zadevi Škocijana in Dobrle vasi dobimo autentično sliko. Vse ostalo so le špekulacije.

[:]