29 Avg Peter Militarev prejme Drabosnjakovo priznanje

Posted at 10:52h in Allgemein by

Utrinke najdete tukaj

Peter Militarev je ljubiteljstvo in amaterizem, ki sta oblikovala podobo slovenskega gledališča na Koroškem, obogatil in presegal z inovacijo na režijski, dramaturški, vzgojni in na vsesplošni gledališki ravni. Odprl je pot različnim gledališkim žanrom ter okrepil prizadevanja za sodobno dramsko ustvarjanje in družbenokritično gledališče koroških Slovencev. Peter Militarev si je z velikim angažmajem prizadeval za umetniško ambicioznejše gledališko ustvarjanje s prepletanjem ljubiteljskega in profesionalnega gledališča.

Peter Militarev (6. 1. 1939, Pirniče). Svojo gledališko pot je začel že v domači osnovni šoli pod režijskim vodstvom svoje mame Verene. Kot dijak šentviške gimnazije je igral v DPD Svoboda Medvode, potem pa se je za desetletje zaprisegel Šentjakobskemu gledališču, kjer je ustvaril lepo število vlog, med njimi: Friderika v Župančičevi Veroniki Deseniški, Pastorja v Deževju, Njega v Vožnji v Osoje, Kaplana v Dobrem vojaku Švejku in Princa Aragonskega v Beneškem trgovcu. Pozneje se je povsem posvetil režiji in kot igralec ustvaril le še nekaj filmskih in TV vlog: Idealist, Brezjansko polje, VOS in druge.


Po nekaj letih se je začel udejstvovati kot režiser, najprej ob redni zaposlitvi, potem pa kot samostojni kulturni delavec. Prvič se je preizkusil v Šentjakobskem gledališču s postavitvijo Torkarjeve Pisane žoge. Med najbolj odmevnimi predstavami Amaterskega gledališča DPD Svoboda Medvode so: Kosmačeva Balada o trobenti in oblaku, Borove Zvezde so večne, Zindelov Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic in (nepozabna) dramska uprizoritev Cankarjeve novele Milan in Milena. 


Po desetletju v Medvodah svojo ustvarjalno energijo preusmeri v Oder treh herojev KUD Pirniče, kjer je ostal do danes in pripravil tudi največ režij. Med najznačilnejšimi predstavami so: Evgen Tankreda Dorsta, Marquesova Pokvečena sonca, Fugardova drama Pozdravljeni in zbogom, Aristofanove Parlamentarke in druge. S temi predstavami so nastopili na festivalih po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini.


Leta 1987 je odpovedal zaposlitev v Agrostroju postal samostojni kulturni delavec. Ustvarjanju v Pirničah je dodal še brezštevilne režije po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Režiral je med drugim na Jesenicah (Podeželanke, Impresarij iz Mirne in 8 žensk), v Šentjakobskem gledališču Ljubljana (Vombergarjeva Voda, Nušičevi Žalujoči ostali), v Slovenj Gradcu (Molnarjev Liliom, Fojeva Vse zastonj! Vse zastonj), v Žireh (Arhangeli niso avtomati, Goldonijev Sluga dveh gospodov, Golieva Kulturna prireditev v Črni mlaki), v Sori (Finžgarjeva Lucija, Plestenjak – Novakov Lovrač), v Krašnji (Frana Podlimbarskega Potres, ambientalna uprizoritev dramatizacije Jerneja Novaka Ubežnik), v Velikih Laščah (Niti tat ne more pošteno krasti in Pleskarji nimajo spomina Daria Foja), v Notranjih Goricah (Feydeaujeva Bolha v ušesu). 


Velik del svojega življenja je posvetil gledališkemu ustvarjanju otrok. Otroško gledališko skupino je ustanovil že v Medvodah. Režiral je tudi več spektakularnih množičnih uprizoritev na prostem, pri čemer ni le prenašal odrskih uprizoritev, temveč raziskoval dani prostor v naravi in možnost umestitve zgodbe vanj (npr. Šmarna gora, uprizoritev Finžgarjevega Divjega lovca).


Posebej zavzeto je deloval na avstrijskem Koroškem, kjer je z mentorskim delom spodbujal negovanje slovenske besede in hkrati uveljavljal nove poglede na gledališko ustvarjanje. Svoj pečat je pustil prav po vsej Koroški od Šentprimoža (Prizori s Prežihom, Prežihova Požganica, Cankarjevi Hlapci, Novačanova Veleja in Erzmanov Samomorilec) do Šentjanža (Puntarjevo Drezanje v kamen, Lipuševo Mrtvo oznanilo in Frischevo Dobernik in požigalci), pa tudi v Svatnah (Messner/Hartmanova priredba Miklove Zale), Borovljah (Messnerjev Buge vas primi – gralva venus), Brnci (Allenov Bog, Nicht war, Johann? ter Bevkova Dva brata), v Škocjanu (Porter – Militarev: Kušn me Katka) in v Celovcu (Janka Messnerja Obračun). Tudi te predstave so se uvrščale na festivale in srečanja v Sloveniji ter zastopale naše manjšine na Svetovnem festivalu gledališč manjšin. 

Gledališke uprizoritve v režiji Petra Militareva
Koroška 1986–2000

  • Lucija (Fran S. Finžgar), SPD Srce, 1986
  • Komaj od srednjih vej (Peter Ustinov), SPD Danica, 1986
  • Miklova Zala 87′ (Sket/Špicar/Messner/Hartman), SPZ, 1987
  • Tolmun in kamen – Nicht wahr, Johann (Tone Partljič), SPD Dobrač, 1988
  • Atomske bombe ni več (Miloš Mikeln), Dijaki Mladinskega doma v Celovcu, 1988
  • Sence (M. Bevk/P. Militarev po Bevkovi knjigi Kajn), SPD Dobrač, 1989
  • Samomorilec (Nikolaj Erdman), SPD Danica, 1989
  • Dobernik in požigalci (Max Frisch), SPD Šentjanž, 1989
  • Buge waz primi, gralva Venus (Štefan Jordanovski), SPZ, 1989
  • Bog in glavar (po lastnih motivih in motivih W. Allena, F. Milčinskega idr.), SPD Dobrač, 1990
  • Požganica (Prežihov Voranc), SPZ, 1990
  • Veleja (Anton Novačan), SPD Danica, 1991
  • Mucin dom (Samuel Maršak), Otroška gledališka skupina Škocjan, 1991
  • Mrtvo oznanilo (Boro Kostanek/Peter Zidar), SPD Šentjanž, 1992
  • Mož moje žene (Miro Gavran), Gledališče ob Dravi, 1992
  • Obračun (Janko Messner), SPZ, 1992
  • Do tiste stezice, tam je moje (Vika Grobovšek), Ml. gledališka skupina Škocjan, 1992
  • Hlapci (Ivan Cankar), Gledališče ob Dravi, 1993
  • Drezanje v kamen (Frane Puntar), SPD Šentjanž, 1993
  • Prizori s Prežihom (Jernej Novak), Gledališče ob Dravi, 1993
  • Princeska in svinjski pastir (H. C. Andersen/P. Militarev), Gled. skupina Škocjan, 1993
  • Trije vaški svetniki (M. Neal/M. Ferner/P. Militarev), Gledališče ob Dravi, 1994
  • Jurka (Militarev/Rozman/Strušek/Werich), SPD Srce, 1995
  • Anton Pomperdon in vsi Pomperdoni (L. Suhodolčan), SPD Srce, 1997
  • Kaj se skriva za velikim trebuhom (V. Grobovšek), Gled. skupina Škocjan, 1997
  • Škocijanska – 2000 ali mar pepelke še živijo (P. Militarev), Gled. skupiona Škocjan, 2000


V petdesetih letih svojega udejstvovanja je ustvaril več kot 300 režij, od spektakularnih množičnih uprizoritev na prostem do intimnih lukovnih predstav. Njegove režije so izrazito individualne in stilno prepoznavne. Gledališča, v katerih je režiral, so v njem prepoznala predvsem mentorja, ki jim je odločilno pomagal na njihovi gledališki poti, saj je znal svoje znanje in izkušnje učinkovito prenašati na ostale gledališke ustvarjalce.


Bil je član številnih odborov in delovnih teles pri Festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije, Zvezi gledaliških skupin Slovenije, SNG Drama Ljubljana, UNIMA, Lutkovni pristan. Tudi kot selektor in strokovni spremljevalec je pomagal graditi amatersko gledališče na Gorenjskem (Kekčevo srečanje, Festival gorenjskih komedijantov). Je tudi predaval gledališko režijo na seminarjih in delavnicah za ljubiteljske ustvarjalce. 


Za svoje delo je prejel številne nagrade in odlikovanja, med drugim Priznanje zveze Svobod z zlatim listom, Občinsko nagrado Občine Šiška za kulturo, Linhartovo plaketo, Ostrovrharjev kipec in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana.
Srebrno plaketo JSKD je prejel za svoje izjemno obsežno in dolgoletno delo na področju gledališča, ki predstavlja nepogrešljiv prispevek k slovenski ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti.