Sreda, 22. 2. 2023 ob 17. uriv dvorani Slovenske matice:

predstavitev knjige Mamin glas avtorice Helge Mračnikar ter predvajanje filma Andri 1924–1944 režiserke Andrine Mračnikar.

Helga Mračnikarje leta 1953 rojena prevajalka, slavistka, urednica in dolgoletna poslovodkinja nekdanje Drave –založniške in tiskarske družbe, se pravi knjigarne in tiskarne ter založbe Drava. Je tudi supervizorka. Otroštvo je preživela v Hodišah (v Plešerki), obiskovala Slovensko gimnazijo v Celovcu, v sedemdesetih je študirala v Salzburgu, v osemdesetih s hčerko tri leta živela v Ljubljani. –Promovirala je iz slavistike, pedagogike in filozofije, študij pa zaključila z disertacijo o reviji Mladje. S Petrom Handkejem je 1981. leta prevedla roman Florjana Lipuša Zmote dijaka Tjaža.

Mohorjeva založba v Celovcu je leta 2022 izdala knjigo Mamin glas, pretresljivo zgodbo Helgine mame Elizabete Sitter, rojene Ogris (1930–2013), in njenih najbližjih v krutih časih nacističnega in nemškutarskega nasilja nad koroškimi Slovenci. Mamin glasje sugestivna, verodostojna, napeta spominska proza, v kateri se osebna zgodba neverjetne osebe intenzivno vključuje v kronotop, v katerem je nastala. -Knjigoje uredilmag. Hanzi Filipič, spremno besedo pa je napisala Mateja Rihter.

Andrina Mračnikarse je rodila leta 1981 v Halleinu, v Avstriji, študirala je režijo na AGRFT v Ljubljani ter režijo in scenaristiko na Dunajski filmski akademiji. Prejela je številne nagrade, predvsem za dokumentarni film Andri 1924 –1944in Der Kärntner spricht Deutschter za 

Izginjanje/Verschwinden, ki smo ga v Ljubljani že videli lani jeseni. 20-minutni dokumentarni film Andri 1924–1944iz leta 2002 prikazuje usodo maminega strica Andrija, ki so ga kot partizana ubili nacisti. O njem piše tudi Helga Mračnikar v knjigi Mamin glas.

—-

Četrtek, 23.2.2023 ob 17.00 v kletni dvorani Galerije Družina:

predvajanje dokumentarnega filma »Rož -road movie: Po poteh štirih znamenitih Rožanov« ter predstavitev dela Slovenskega inštituta na Dunaju

Tričetrturni dokumentarni film »Rož -road movie« Mihe Dolinška in Štefana Pinterja, posnet pred dobrim letom na pobudo predsednika Slovenskega inštituta na Dunaju Herberta Seherja, predstavlja usodo štirih Rožanov, katerih usoda je eksemplarična za številne koroške Slovence. Janko Oitzl(1877-1971), Blaž Reichmann(1883-1952) in Florijan Lapusch(1894-1985) so nam zapustili dragocene spomine, ki so izšli v knjižni obliki šele v zadnjih letih. Življenju in delu Janka Ogrisa (1898-1981) pa sta bila že pred dvema desetletjema posvečena simpozij in poseben zbornik. Iz vseh štirih knjig izvemo veliko o življenju koroških Slovencev še v času monarhije in v prvi polovici dvajsetega stoletja, v času hudih preizkušenj. -V filmu so sodelovali: Avguštin Malle, Vera Wutti-Incko, Daniel Wutti, Tomi Partl, Ana Blatnik, Roman Verdel, Hanzi Weiss, Rupert Reichmann, Marica Pinter, „Ogi“ Miklavž, Tatjana Feinig, Mira Grötschnig-Einspieler in Danijela Mišić. Film je namenjen tudi spominu na Hanzija Gabriela, Dunajčana s koreninami v Šentjanžu v Rožu.

Linkyoutube

Slovenski inštitut na Dunaju je društvo, ki že deset let skrbi za srečevanja Slovencev in drugih somišljenikov na Dunaju. Prizadeva si za medkulturni dialog, spodbuja strokovno in znanstveno razpravljanje v stičnem slovensko-nemškem prostoru, pri tem pa upošteva želje ter potrebe svojih članov in značilnosti okolja, v katerem deluje. Izhaja iz tradicije slovenističnega delovanja na Dunaju, predvsem pa si prizadeva nadaljevati delo bivšega Slovenskega znanstvenega inštituta, Platforme za prisotnost Slovencev na Dunaju in Dunajskega krožka. Slovenski inštitut na Dunaju je prepoznaven po razpravah in raziskavah aktualnih vprašanj s področja znanosti, kulture in sodobnega družbenega življenja, pri tem pa ves čas poudarja identiteto in zgodovino Slovencev.

—-

Sreda, 15.3.2023 ob 11.00 v dvorani Slovenskega centra Pen in DSP:

prireditev »Kultura povezuje«

Gorazd JožeWakounig-Pajnič je rojen plebiscitnega dne 10.10.2006 v Ljubljani. Do leta 2011 je tudi živel v Ljubljani, nato na avstrijskem Koroškem. Obiskuje 6. razred realne smeri na Slovenski gimnaziji Celovec. Mati Katarina je Slovenka, rojena v Ljubljani, odraščala v Ribnici na Dolenjskem. Oče Bojan je koroški Slovenec, novinar iz znane vasice Kotmara vas. Gorazd Jože je tajnikKoroške dijaške zveze -KDZ v Celovcu, od malih nog aktiven pri lutkovni skupini »Čopiji«, v slovenskem društvu SPD Gorjanci/Kotmara vas. V prostem času igra klavir in se veliko sprehaja v naravi.Kot največji dosedanji uspeh si šteje zmago na govorniškemnatečaju za Tischlerjevo nagrado, ko je pojasnil »Kako je biti Slovenec med Slovenci ali zakaj sem radikalen«.

Amina Blekić je bodoča maturantka Slovenske gimnazije v Celovcu in učenka kitareSlovenske glasbene šole Dežele Koroške pri učitelju g. Vukašinu Miškoviću, MA. Odraščala je na Jesenicah, kjer je obiskovala o.š. Toneta Čufarja in Glasbeno šolo. Leta 2016 se je z družino preselila v Borovlje/Ferlach na avstrijsko Koroško. Od takrat je dijakinja celovške Zvezne gimnazije in realne gimnazije (ZG/ZRG)za Slovence ter nadaljuje s poukom kitare v Slovenski glasbeni šoli. Poleg strasti do glasbe in zanimanja zanjo rada bere, piše, ustvarja.

Martin Dovjak je na Koroškem in v Sloveniji znan kot gledališki ustvarjalec in slikar, javnosti pa se predstavlja tudi kot pesnik. Svoje otroštvo in mladostna leta je preživel v Selah, šolanje je nadaljeval na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Po maturi se je vpisal na Fakulteto v Ljubljani, študija nadaljeval v Gradcu in Salzburgu, kjer je diplomiral iz filozofije in teologije. Je učitelj verouka in kadrovske in socialne kompetence na EUREGIO HTBLVA, tehnični šoli v Borovljah. Njegove pesmi so tako lirske kot tudi epske, deloma so vezane na ritem in rime, deloma v prostem verzu. Vsebinsko so zelo široko zasnovane, med njimi najdemo otožne ljubezenske, pripovedne, politično kritične in družbenokritične ter življenjsko-situacijske pesmi.Svojo prvo pesniško zbirko »Paberkovanje po življenjskih žilah«je opremil z lastnimi grafikami.

Kristina Skubic, roj. Willewaldt, je stara 26 let. Doma je z Gorenjske, a trenutno živi v Ljubljani, kjer na Filozofski fakulteti študira germanistiko in slovakistiko. Literatura je del njenega življenja že od malega, ko je osnovno šolo obiskovala na Jesenicah in nato Višjo šolo za gospodarske poklice Šentpeter v Rožu. Žanrsko se težko opredeli glede svojega najljubšega, a gotovo rada bere in ustvarja poezijo. Med njene najljubše pisatelje spadajo J. W. Goethe, Tone Pavček, Erich Kästner, C. S. Lewis, J. R. R: Tolkien, Ingeborg Bachman, Irmgrad Keun, Boris Akunin. Pisanje ji je v uteho, istočasno pa si je z njim naslikala nov svet. Piše predvsem poezijo, lotila pa se je tudi že pisanja proze. Na natečaju Pisana Promladsodeluje že od prvega letnika srednje šole. V sklopu le-tega je prejela tudi nekaj nagrad.