17 Okt Odprtje razstave: Korajža je ženskega spola 🗓
7. 11. 2019 / 19.00 – k&k center Šentjanž
Ker je Slovenski planinski muzej informacijska točka Alpske konvencije, ki spodbuja dialog na področju vloge žensk v alpskem prostoru, smo razstavo Korajža je ženskega spola posvetili slovenskim ženskam alpinistkam. Te namreč do sedaj v okviru muzejskih razstav samostojno še nikoli niso bile predstavljene. Razstava je v slovenskem in angleškem jeziku.
Sklopi razstave
Razstava je oblikovana v petih sklopih, pri čemer je možna postavitev le dela razstave:
1. ZAČETKI slovenskega ženskega alpinizma
2. 20 ALPINISTK – alpinistični in osebni predmeti z zgodbami
3. Z ŽIVLJENJSKE POTI – osebne fotografije alpinistk
4. BAZA – interaktivna aplikacija o alpinistkah
5. NA ŠTIRI OČI – zanimivi pogovori (časopisna priloga k razstavi).
Predstavitveni pano v širino meri 150 cm in je visok 180 cm.
1. sklop Začetki slovenskega ženskega alpinizma
Vstop žensk v slovensko planinsko zgodovino oz. začetki ženskega alpinizma so prikazani v obliki zgodovinskega traku (premice). Zgodovinskemu traku je dodana zaprta vitrina z muzejskimi predmeti.
Zgodovinski trak je dolg 300 cm in visok 150 cm.
2. sklop Predstavitev dvajsetih alpinistk
Alpinistke, ki smo jih izbrali za razstavo, smo v okviru razstave predstavili po naslednjem ključu:
– še živeče alpinistke, ki jih je od leta 1989 dalje letno kot najuspešnejše razglašala Planinska zveza Slovenije: Martina Čufar Potard, Nastja Davidova, Tina Di Batista, Nevenka Dolenc, Tanja Grmovšek, Tjaša Jelovčan, Monika Kambič, Maja Lobnik, Marija Štremfelj;
– predstavnice prvih ženskih jugoslovanskih odprav (Pik Komunizma leta 1982, Južna Anapurna leta 1986): Lidija Honzak, Vlasta Kunaver, Mira Zorič;
– izjemne ženske naveze: Ines Božič Skok in Sanja Vranac, Irena Mrak in Mojca Švajger, Aleksandra Voglar;
– še živeči predstavnici povojnega obdobja alpinizma: Danica Blažina in Staza Černič;
– primer zanimive posameznice: Betka Galičič.
Panoji posameznic so samostoječi, v obliki gora: max. višina 230 cm, max. širina 140 cm. Na vsakega od panojev je nameščen osebni in alpinistični predmet predstavljene alpinistke, obogaten z zgodbo, ki poleg alpinistične zgodbe prikaže tudi osebno plat življenja. Primer je v prilogi.
3. sklop Z življenjske poti alpinistke
Osebne fotografije alpinistk smo predstavili na posebnem sestavu panojev, na katerih so razporejene od njihovega rojstva do 95. leta starosti – toliko let namreč ob postavitvi razstave šteje najstarejša med predstavljenimi, Staza Černič. Tako smo na »življenjski poti« prikazali osebne fotografije npr. Martine Čufar pri šestih mesecih, Ines Božič pri vstopu v šolo, Nevenke Dolenc pri prejemu zakramenta sv. birme, Sandro Voglar ob diplomi, Vlasto Kunaver ob potapljanju, Lidijo Honzak kot gorsko reševalko pri 62 letih, Danico Blažina z družino v 90. letu starosti ter Stazo Černič ob podpisovanju knjige Poti in brezpotja, iz katere smo izbrali pesem, ki spremlja to življenjsko pot alpinistk. Na panojih smo predstavili tudi karikature, ki jih je tekom svoje alpinistične kariere narisala Lidija Honzak.
Vsaka od fotografij je opremljena s podnapisom, ki vsebuje informacije kdo, pri kateri aktivnosti, kje in kdaj je na fotografiji.
Sklop Življenjska pot alpinistke je dolg 450 cm in visok 130 cm.
4. sklop Računalniška aplikacija Baza
Računalniška aplikacija »Baza« vsebuje bazo podatkov o vzponih alpinistk, njihove alpinistične fotografije … obenem pa na razstavi ponuja prostor, kjer obiskovalec lahko raziskuje, primerja, proučuje in tako vzpone, biografije kot tudi lokacije vzponov (nekaj vrhov je namreč prikazano v obliki simulacije preleta).
Dimenzije dotikalnega ekrana so 67 cm x 41 cm.
5. sklop Časopisna priloga k muzejski razstavi Na štiri oči
Zanimive pogovore in odgovore na vprašanja, ki o ženskih alpinistkah zanimajo slehernika, smo se oblikovali v časopis, ki spominja na ženski »tabloid«.
Razstavo spremljajo izvrstni muzejski večeri z alpinistkami: Marija Štremfelj, Lidija Honzak, Ines Božič Skok …