Spomin in opomin / Erinnern und Gedenken: Primeri preganjanja antifašistov iz Koroške / Dachau: Beispiele der Verfolgung von Antifaschisten aus Kärnten
Slovenska prosvetna zveza in Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku sta leta 2007, ob 100-letnici rojstva Folteja Hartmanna (1907–1984) in 75-letnici Moškega pevskega zbora »Foltej Hartmann«, izdala zbornik s prispevki osmih avtorjev: Avguština Malleja, Petra Gstettnerja, Andreja Uleta, Elisabeth Faller, Bernadette Grabner, Folteja Hartmanna, Radovana Gobca in Viktorja Matejke. Kot je v knjigi (str. 51) zapisal Peter Gstettner: »Za naslednje generacije pomeni tako spominsko delo, da se je treba spoprijeti z bremenom, ki je bilo posamezniku naloženo, ne da bi to hotel ali bi ga sam kakorkoli povzročil. To pomeni: prevzeti odgovornost – ne za dejanja tedanjega časa, temveč za to, česa se je treba iz preteklosti naučiti, za lastno bodočnost in za bodočnost naših otrok.«
€ 13,50 / SFr 19,90
978-3-85435-509-0

Haderlap, Anton
Graparji
Spominska literatura
Anton Haderlap, rojen leta 1930 v Lepeni pri Železni Kapli, je bil od leta 1944 do konca vojne partizanski kurir. Po vojni se je preživljal kot gozdni in žagarski delavec v gozdovih grofa Thurna. Leta 1957 se je preselil v Feldkirchen/Trg, kjer je do upokojitve leta 1990 delal kot gozdar in vodja gozdno-gospodarskega podjetja grofa Goessa.
Med vojno je odkril svoje veselje do pisane besede. Svoje pesmi priložnostno objavlja v revijalnem tisku, leta 1982 je izdal pesniško zbirko Pesmi.
Anton Haderlap v knjigi Graparji niza posamezne in družinske usode svojih sorodnikov, članov Vinklnove rodbine. Lepeno, ki jo bralci poznajo iz del Florjana Lipuša in Maje Haderlap, predstavlja v kontekstu gospodarskih in socialnih razmer, načina gospodarjenja, življenjskih oblik in zgodovinskih dogodkov med obema vojnama in med drugo svetovno vojno. Prebivalci železnokapelškega območja so med drugo svetovno vojno najmočneje občutili posledice Hitlerjeve zapovedi »Naredite mi to deželo nemško!« Odločitev za zvestobo maternemu jeziku in svobodno svetovnonazorsko in politično izbiro je za mnoge pomenila dolgotrajno trpljenje in smrt v taboriščih, prenekatera kmetija je bila požgana, njeni prebivalci pobiti, za marsikoga je bil beg v gozdove in priključitev partizanskemu gibanju edina možnost preživetja. Kljub težkim življenjskim razmeram in hudim časom pa so Haderlapovi Graparji polni veselja do življenja.
€ 19,50 / SFr 27,90
978-3-85435-460-4

Isop, Franc
Dnevne črtice mojega pregnanstva: Dnevniški zapisi iz let 1942 do 1945 (uredila dr. Avguštin Malle in Irena Destovnik, spremno besedo napisal dr. Avguštin Malle).
Pričujoča knjiga objavlja rokopisne dnevniške zapiske Franca Isopa, rojenega leta 1910 pri Lebnu v Gorinčičah pri Šentjakobu v Rožu, o letih v prisilnem pregnanstvu. Že kot mlad fant se je udejstvoval pri slovenskem kulturnem in političnem društvu »Kot«. Leta 1938 je prevzel kmetijo pri Lebnu in se leta 1941 poročil z Mici Fugger, Pavlnovo z Raven pri Rožeku.
Aprila 1942 so ga skupaj z nosečo ženo pregnali v nemško taborišče Schwarzenberg, kjer je delal na lisičji farmi. Avgusta 1942 se je Lebnovim v taborišču rodil sin Mirko, decembra 1943 pa Toni, do smrti leta 2013 gospodar na Lebnovi domačiji. Doma sta se rodila še sin Hanzi in hčerka Milka. Po vrnitvi iz pregnanstva se je Franc Isop spet politično in kulturno udejstvoval. Dolga leta je bil občinski odbornik in predsednik Kmečke gospodarske zadruge Šentjakob. Umrl je avgusta 1981, star 72 let.
Broširano, 252 strani, € 19,80

Jelen, Tone
Hoja za mavrico: Spomini iz temnih dni pričakovanja
Tone Jelen, dr. prava, (1916–20XX), rojen v Zg. Libučah pri Pliberku, je bil taboriščnik in zapornik, po vojni narodnopolitični aktivist na Koroškem in poslovodja Slovenskega vestnika na Dunaju. Kot samostojni odvetnik je delal in živel na Dunaju.
V knjigi Hoja za mavrico je s prefinjeno natančnostjo in občutkom za realnost opisal plebiscitno dogajanje leta 1920, obdobje stanovske države, nacistično prevzemanje oblasti, obdobje po anšlusu ter obdobje fašistične in nacistične tiranije. Pri opisovanju povojnega obdobja razkriva marsikatero zdaj že pozabljeno ali nikoli razkrito anomalijo v gibanju koroških Slovencev za narodno enakopravnost. Dogodke opisuje z določene časovne in krajevne distance, a kjub temu z grenkobo, saj je bilo prav to obdobje tako usodno za nastanek narodne razklanosti na Koroškem in slabitev pozicije slovenske narodne skupnosti. Kljub temu pa je Tone Jelen ostal trden in ponosen Slovenec in pokončen antifašist, le mavrica pred njim je zatonila.
€ 19,50 / SFr 27,90
978-3-85435-393-5

Kokot, Andrej
Ko zori spomin: Otroška doživetja v pregnanstvu [1. ponatis]
Andrej Kokot (1936–2012), rojen v Zg. vasi pri Kostanjah, je bil med letoma 1942 in 1945 z družino pregnan v Nemčijo. Med letoma 1960 in 1980 je bil zaposlen pri Slovenski prosvetni zvezi, med letoma 1980 in 1991 pa je bil kulturni urednik Slovenskega vestnika. Pisal je liriko in prozo in prevajal iz slovenščine in v slovenščino.
Po mnenju Leva Detele je Andrej Kokot pesnik subtilno izraženih razpoloženjskih občutkov in morda najznačilnejši koroški slovenski pesniški izpovedovalec notranjih stanj, kronist žalosti in bolečine, a tudi jeze in odpora zaradi krivic in širše nemške večinske neodzivnosti in neprizadetosti glede slovenske narodne usode. Svoje občutke izraža v bolj ali manj spretno oblikovanih metaforah in simbolih, ki jih zna razširitii v alegorije marsikdaj nezadostne slovenske koroške stvarnosti (vir: Lev Detela: http://www.revijasrp/knrevsrp/revsrp79levde79/subti79.htm).
Knjiga Andreja Kokota Ko zori spomin je s podnaslovom Otroška doživetja v pregnanstvu prvič izšla leta 1996, ponatisnjena pa je bila leta 2012 ob 70-letnici pregnastva koroških Slovencev. Pisatelj se v knjigi vrača v čas, ko so ga kot šestletnega dečka skupaj s starši z domače kmetije v živinskih vagonih pregnali v Nemčijo. Ko se je družina po treh letih bivanja v treh prisilnih delovnih taboriščih leta 1945 vrnila domov, so bili hiša, hlev in kašča izropani. Družina je šele leta 1953 izvedela, da je bil starejši brat Jožek umorjen v koncentracijskem taborišču Mauthausen.
€ 14,80 / SFr 21,90
978-3-85435-680-6

Kolenik, Lipej
Mali ljudje na veliki poti: Spomini na predvojni, vojni in povojni čas na Koroškem (uredila Mirko Messner in Valentin Sima, spremno besedo napisal Janko Messner)
Lipej Kolenik (1925–2008, Šmarjeta pri Pliberku) zaradi takratne gospodarske krize ni imel možnosti nadaljnega šolanja, zato je ostal na kmetiji svojih staršev. Čeprav je kot sedemnajsletnik že bil partizanski kurir, partizani pa ga kljb dogovoru niso mobilizirali, je bil avgusta 1943 vpoklican v nemško vojsko. Leta 1944 se je pridružil partizanom. Po vojni je deloval v slovenskih organizacijah na Koroškem, med drugim kot član predsedstva Zveze koroških partizanov. Med letoma 1953 do upokojitve leta 1985 je delal kot tiskar. Peter Handke je zapisal: »Lipej Kolenik je bil borec in junak, ker je bil junak in borec proti svoji lastni volji in proti svoji lastni miroljubni naravi. Bil je borec in junak ne iz veselja do borbe in junaštva, temveč iz nuje in odpora, da bi rešil samega sebe in svojce. S svojim življenjem in delom je spremenil moj pogled na našo koroško domovino.«
€ 18,00 / SFr 25,90
978-3-85435-293-8

Kolenik, Lipej
Znova: Koroški Slovenci pod britansko zasedbeno oblastjo po letu 1945. Pričevanja, prispevki in poročila
Lipej Kolenik, predstavnik koroške partizanske generacije, ki je osvoboditev po drugi svetovni doživela kot zadoščenje in sad tudi svojega osebnega angažmaja. Vendar pa je bilo zadovoljstvo, da se je zrušil človeku sovražni režim, kratkotrajno. Na mesto zavezniške vojne je stopila hladna vojna med zavezniki, z njo pa dogodki, ki jih lahko opišemo kot politični, kulturni in ideloški roll-back tako v odnosih med slovenskim in večinskim prebivalstvom na Koroškem kot tudi v odnosih med slovenskim prebivalstvom samim: ekskomunikacija pripadnikov OF iz katoliške skupnosti, izključitev iz komunistične stranke, razbijanje enotnosti slovenskih struktur s pomočjo pribežnikov iz Jugoslavije, razdvajanje političnega gibanja, oživitev protislovenskih struktur in ponovno ustoličenje starega nemškonacionalnega kadra v uradih, na šolah, itd., omalovaževanje partizanskega boja in njegovo izrivanje iz javne zavesti. O vsem tem v knjigi piše kakih dvajset pričevalcev in pričevalk; njihove pripovedi so neke vrste spominski protokol koroškega obdobja, ko so se tisti, ki so se zavzemali za narodno enakopravnost, znova spopadali s starimi izzivi.
€ 19,80 / SFr 28,50
978-3-85435-406-2

Kuchar, Helena
Jelka: Aus dem Leben einer Kärntner Partisanin
€ 19,80 / SFr 28,50
978-3-85435-546-5

Kuchar, Helena
Jelka – Pričevanje koroške partizanke
Po magnetofonskem zapisu za objavo pripravila Thomas Busch in Brigitte Windhab
Aus dem Deutschen von / prevod: Jože Blajs
€ 14,80 / SFr 21,90
978-3-85435-597-7

Kuhar, Peter
Pesem in pelin mojih gozdov: Spominski utrinki iz osmih desetletij
Peter Kuhar, ki se je leta 1929 rodil v Železni Kapli, je bil od leta 1943 partizanski kurir. Študiral je gozdarstvo in med letom 1952 do upokojitve delal v lesnem gospodarstvu na Koroškem. Med letoma 1959 in 1981 je bil predsednik SPD »Zarja« v Železni Kapli, med letoma 1997 in 2011 pa predsednik Zveze koroških partizanov.
Partizan, inženir in kulturnik Peter Kuhar s svojim hudomušno-ironičnim, a kljub temu resnim stilom pripoveduje o svojih doživetjih kot mlad partizanski kurir in gozdarski tehnik. Vedno znova se je moral soočati z oblastmi, ki so ga skušale pri vsem, kar mu je bilo pri srcu, ovirati, a je zaradi svoje odločnosti, zvijačnosti ter vzrajnosti vedno znova našel pot in se uspešno zavzel za svoje potrebe, želje ter soljudi. Prav zato je njegova knjiga veliko več kot le opis posameznikove usode, je tudi vpogled v življenje koroških Slovencev ter v pomemben del sodobne zgodovine na Koroškem.
€ 22,50 / SFr 32,50

Kukovica, Slavka
Vojna, usodna za družino: Spominski zapis doživetij preko dveh desetletij
Slavka Kukovica, ki že dolga leta živi na Koroškem, v knjigi opisuje svoje otroštvo pred vojno, trpka doživetja med drugo svetovno vojno in po njej ter leta šolanja in učiteljevanja v Sloveniji. Pripoveduje o življenju kmečke družine na Blokah na Notranjskem. Zaradi strahu, pomanjkanja, trpljenja, poniževanja in pregona z doma v opisu izstopajo leta druge svetovne vojne, ki so jo prebivalci Bloške planote doživljali v vsej njeni krutosti. Bili so izpostavljeni terorju najprej italijanskega, nato nemškega okupatorja, znašli pa so se še med ognjem sprtih slovenskih taborov.
€ 14,80 / SFr 21,90
978-3-85435-635-6

Logar, Ernst (ur.)
Das Ende der Erinnerung – Kärntner PartisanInnen / Konec spomina – koroški partizani in partizanke / The End of Remembering – Carinthian Partisans
€ 24,80 / SFr 35,50
978-3-85435-649-3

Mohor, Bogdan – Ston
Luna: Od koroškega partizana do političnega zapornika v Bileči / Vom Freiheitskämpfer in Kärnten zum politischen Gefangenen in Bileča
Bogdan Mohor – Ston, roj. leta 1925 v Ljubljani, ki je že kot mlad fant postal aktivist OF, se je leta 1943 pridružil partizanom. Od leta 1944 je na Koroškem deloval kot sekretar Okrožnega komiteja Celovec – levi breg. Je eden od treh partizanov, ki so februarja 1945 preživeli pokol v bunkerju pod Arihovo pečjo, v katerem je umrlo sedem partizank in partizanov. Po vojni je še nekaj časa deloval na Koroškem in se po vrnitvi domov vključil v družbenopolitično delo. Ker je študiral v Sovjetski zvezi, je bil v kominformbirojevskem konfliktu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo obsojen na 26 mesecev zapora v Bileči, po izpustitvi pa dolgo brezposeln in pod nadzorom UDBE.
V knjigi Luna avtor objavlja spomine na dve poglavji iz svojega življenja. Svetlo stran lune predstavljajo avtorjevi spomini na partizanska leta na Koroškem, zavzetost za tamkajšnje Slovence in slovenščino ter pripravljenost v skrajnem primeru v borbi za svobodo žrtvovati tudi življenje. Temna stran lune pa zajema to, česar se avtor, ki se mu je zgodila največja krivica – obsodba v t. i. stalinističnih procesih in leta zapora v Bileći – le z muko spominja. Obe v eno pripoved zajeti poglavji dajeta knjigi poseben pečat. Za slovenske bralce na Koroškem pa je knjiga pomembna tudi zaradi avtorjevega opisa nacističnega napada na partizansko četo v bunkerju pod Arihovo pečjo.
Aus dem Slowenischen von / prevod: Mirko Messner und/in Franci Zwitter
€ 19,50 / SFr 27,90
978-3-85435-491-8

Ogris, Tomaž
Anisja: Prisilna delavka na Koroškem / Zwangsarbeiterin in Kärnten
Spomini / Erinnerungen
Pripoved je niz spominov dveh Ukrajink, ki sta bili med drugo svetovno vojno kot petnajstletni dekleti pregnani iz družin in domačega okolja in sta morali delati kot prisilni delavki v takratnem nemškem rajhu. Avtorjeva mati, Anisja Andrejevna Denisjaka, por. Ogris, z Radiš, in Ljubka Janova Cakovska, por. Oratsch, iz Škofič sta po skoraj sedemdesetih letih spregovorili o svojih travmatičnih doživetjih iz mladosti in svojem poznejšem življenju v novem okolju. Njuna pripoved opozarja na usodo milijonov pregnank in pregnancev z Vzhoda.
€ 24,80 / SFr 35,50
978-3-85435-662-2

Rettl, Lisa in/und Vida Obid (ur./Hg.)
Partisanenkinder / Partizanski otroci: Überleben, weiterleben / Preživeti, živeti
Aus dem Slowenischen von / prevod: Vida Obid
Romana Verdel (iz Avstrije) in Janez Kmet (iz Slovenije), ki sta kot otroka »banditov« postala žrtvi nacizma, pripovedujeta, kako sta preživela kot vojni siroti in kako so ju takratni dogodki zaznamovali za vse življenje.
€ 9,50 / SFr 14,20
978-3-85435-499-4

Schlapper, Tonči
Iz življenja na obronkih
Spomini
Tonči Schlapper, roj. leta 1924 v Šentpetru na Vašinjah, je bil lastnik elektropodjetja in kot vsestranski kulturnik dolga leta tajnik Slovenske prosvetne zveze, odbornik Zveze slovenskih organizacij in častni predsednik Zveze koroških partizanov. V letu podpisa Avstrijske državne pogodbe je bil med podpisniki Spomenice koroških Slovencev. Z družino je živel v Šentjakobu v Rožu. Umrl je januarja leta 2013.
Tonči Schlapper v svojih spominih opisuje, kako je kot proletarski otrok doživljal zaničevanje slovenskega jezika in slovenskih ljudi, kot najstnik politični prelom leta 1938, vojno pa je preživel kot nemški vojak. Nadaljuje z opisom svojega povojnega narodnopolitičnega, kulturnega in poklicnega delovanja.
€ 18,00 / SFr 29,90
978-3-85435-433-8