„partizan“ – predstava proti kriminalizaciji antifažizma

[:de]

Ob tradicionalnih “marših” z nemškonacionalno vsebino in v preteklost zazrtih praznovanjih bo na predvečer 10. oktobra letos koroški publiki končno na voljo tudi nekaj osvežilnega: premiera gledališke predstave o partizanih, ki bo v celovškem Artecielu, daje rjavemu oktobru nekoliko svetlejši sij. Gre za dramo pronicljivega dramskega analitika Berndt-Liepold Mosserja, ki se je lotil ene najbolj občutljivih koroških političnih tem. Na podlagi preverljivih dokumentarnih podatkov razgrinja vzroke in posledice neprebolelih, nerazčiščenih, zavrženih in zamolčanih zgodovinskih dejstev, s čimer poudarja glavni namen političnega teatra, ki si prizadeva za odstiranje ozadja političnih konfliktov.
To pa je naloga, ki jo ima politični teater predvsem v okoljih, za katere je prikrivanje konfliktov še posebej značilno. Koroška potrebuje prav tak teater, ki se sam po sebi uvršča v aktualno politično literaturo, katere namen je nedvoumen: s svojo kritičnim pristopom skuša spreminjati politično vzdušje v deželi. Po poraznih nedeljskih volitvah ta potreba postaja še toliko bolj očitna. Prepričan sem, da nič ni bolj vprašanje politične morale v tej deželi kot vprašanje, zakaj so bili koroški partizani kot zmagovalci nad fašizmom po osvoboditvi ves čas med političnimi poraženci.
Za umetniški užitek gledalcev jamči skrbno izbrana igralska zasedba, ki jo sestavljajo igralke in igralci iz Slovenije, Koroške in z Dunaja. Predstava ponuja močno podobo antifašizma kot pozitivne moralne vrednote, toda ne v pedagoškem smislu, temveč kot izziv k premisleku, zakaj se je na Koroškem izmaličila in kriminalizirala duhovna podoba tistih naših prednikov, ki se jim moramo zahvaliti, da svobodno živimo.

Janko Malle

[:SL]

Ob tradicionalnih “marših” z nemškonacionalno vsebino in v preteklost zazrtih praznovanjih bo na predvečer 10. oktobra letos koroški publiki končno na voljo tudi nekaj osvežilnega: premiera gledališke predstave o partizanih, ki bo v celovškem Artecielu, daje rjavemu oktobru nekoliko svetlejši sij. Gre za dramo pronicljivega dramskega analitika Berndt-Liepold Mosserja, ki se je lotil ene najbolj občutljivih koroških političnih tem. Na podlagi preverljivih dokumentarnih podatkov razgrinja vzroke in posledice neprebolelih, nerazčiščenih, zavrženih in zamolčanih zgodovinskih dejstev, s čimer poudarja glavni namen političnega teatra, ki si prizadeva za odstiranje ozadja političnih konfliktov.
To pa je naloga, ki jo ima politični teater predvsem v okoljih, za katere je prikrivanje konfliktov še posebej značilno. Koroška potrebuje prav tak teater, ki se sam po sebi uvršča v aktualno politično literaturo, katere namen je nedvoumen: s svojo kritičnim pristopom skuša spreminjati politično vzdušje v deželi. Po poraznih nedeljskih volitvah ta potreba postaja še toliko bolj očitna. Prepričan sem, da nič ni bolj vprašanje politične morale v tej deželi kot vprašanje, zakaj so bili koroški partizani kot zmagovalci nad fašizmom po osvoboditvi ves čas med političnimi poraženci.
Za umetniški užitek gledalcev jamči skrbno izbrana igralska zasedba, ki jo sestavljajo igralke in igralci iz Slovenije, Koroške in z Dunaja. Predstava ponuja močno podobo antifašizma kot pozitivne moralne vrednote, toda ne v pedagoškem smislu, temveč kot izziv k premisleku, zakaj se je na Koroškem izmaličila in kriminalizirala duhovna podoba tistih naših prednikov, ki se jim moramo zahvaliti, da svobodno živimo.

Janko Malle

[:]