einspielerjeva cesta je slepa ulica le za avtomobile in…

Ob častitlijivi spominski proslavi 200-letnice rojstva Andreja Einspielerja je slavnostni govornik Janko Zerzer omenil Einspielerjevo cesto v Celovcu in bridko pripomnil, da se ne ve ali je poimenovana po Andreju Einspielerju ali pa po Valentinu Einspielerju, bivšem predsedniku društva Vindišarjev, poleg tega, da je to slepa ulica v nepomembnem predelu mesta Celovec.

Iz arhiva mestne občine je jasno razvidno, da je cesta poimenovana po Andreju Einspielerju. Celovškega politika, ki je poimenovanje svojčas samoiniciativno sprožil, osebno poznam in mi je tudi razložil motiv za poimenovanje te ceste prav v tem predelu Celovca po Andreju Einspielerju.

Šlo mu je za to, da ta cesta v nadaljevanju povezuje Javno dvojezično ljudsko šolo, Slovensko gimnazijo in Dvojezično trgovsko akademijo z vzgojno-izobraževalnim in domovskim centrom Slovenskega šolskega društva v Mikševem drevoredu/Mikschallee. Kot študent je namreč občasno delal pri pošti in je ob raznašanju pošte v tem predelu Celovca pri Mladinskem domu opažal veliko število slovensko govorečih šolarjev, dijakov in študentov, saj so pod skupno streho Mladinskega doma otroški vrtec Sonce, varstvo ABCČ, dijaški in študentski dom, sedež Glasbene šole ter Slovenske študijske knjižnice, torej pravi mladinski center, kjer se dnevno giblje okoli 300 otrok, dijakov in študentov. Šolarji in dijaki po Einspielerjevi cesti dnevno hodijo v zgoraj naštete slovenske oz. dvojezične šolske ustanove oz. iz njih prihajajo v Mladinski dom. Skratka Einspielerstraße/Einspielerjeva cesta je prav gotovo na pravem mestu med Mladinskim domom in Janežičevim trgom, o čemer je svojčas omenjenmu politiku, ne brez nasprotovanja, uspelo prepričati celo celovški mestni svet, ki je s tem izkazal visoko stopnjo kulturne senzibilnosti do Andreja Einspielerja in koroških Slovencev.

Mesto Celovec je izkazalo visoko stopnjo senzibilnosti tudi tedaj, ko je ob bivšem Modestovem domu poimenovalo (sicer kratko) pot po Jošku Tischlerju kot Doktor-Josko-Tischler-Allee. Na žalost je Mohorjeva zaprla in prodala Modestov dom in zdaj po Drevoredu Joška Tischlerja ne hodijo več slovenskogovoreči otroci in dijaki ter dijakinje. Zakaj pot nosi Tischlerjevo ime, je razložljivo samo še iz polpretekle zgodovine bivšega Modestovega doma. Kruta usoda za doslej najmlajšega očeta koroških Slovencev.

Tudi v Ljubljani in Mariboru imajo Einspielerjevo ulico, in to prav tako brez krstnega imena Andrej. In tudi tam lahko prihaja do zamenjave med Andrejem in Valentinom Einspielerjem, kajti če kdo pogleda v Leksikon osebnosti, ki ga je izdala Mladinska knjiga, dobi na strani 227 informacijo, da je Valentin Einspieler bil “prof. in direktor Zvezne gimnazije za Slovence v Clc, med ust. in preds. zveze Vindišarjev…” Najbolj pa se človek začudi, da v tem Leksikonu piše, da je bil “pri pripravi in dokončnem oblikovanju geselskih člankov … v veliko pomoč tudi … dr. Zerzer” in “Krščanska kulturna zveza v Celovcu”. Lepo bi bilo, če bi omenjeni spravili s sveta vsaj to neverjetno leksikonsko neokusnost, čeprav je gotovo niso sami zakrivili.