Koroški koledar 2000

(napisala in uredila Irena Destovnik)

Ob stoletnici rojstva skladatelja Pavleta Kernjaka je bil Koroški koledar 2000 posvečen delovanju posameznih slovenskih kulturnih društev. Uvodnim člankom sedmih poznavalcev Kernjakovega življenja in dela sledijo intervjuji s predstavniki posamičnih društev, ki so pripovedovali o vsebini in ciljih njihovega delovanja, lastni kulturni produkciji, sodelovanju z nemško govorečimi in vključevanju strokovnjakov.
Koroško bibliografijo za leto 1998 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem Andrej Leben, ovitek in koledarski del pa sta opremljena s fotografijami keramičnih izdelkov Nežike Novak.

 

Koroški koledar 2001
(napisala in uredila Irena Destovnik)

Koroški koledar 2001 je bil posvečen dvojezičnemu šolstvu. Povod za pogovore z ljudmi, na različne načine povezanimi z dvojezičnim šolstvom, je bil sklep avstrijskega ustavnega sodišča o razširitvi dvojezičnega pouka s prvih treh razredov na četrti razred ljudske šole. Pogovori so razkrili, da je aktualno dogajanje v šolstvu netransparentno prepleteno s političnimi zahtevami, posledicami preteklosti in sodobnimi zahtevami.
Koroško bibliografijo za leto 1999 je pripravila Meta Domej, ovitek in koledarski del pa so likovno opremili učenci ljudske šole Slovenji Plajberk.

 

Koroški koledar 2002 (ur. Jože Rovšek)

V Koroškem koledarju 2002 je urednik Jože Rovšek ob 60-letnici pregnanstva za objavo pripravil in uredil spomine Janka Pečnika, Milke Kolenik in Helene Igerc na obdobje med letoma 1938 in 1945.

Koroško bibliografijo za leto 2000 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem Andrej Leben, ovitek in koledarski del sta likovno opremljena s slikami Franceta Cegnarja in Danice Bem – Gale.

 

Koroški koledar 2003 (napisala in uredila Irena Destovnik)

V Koroškem koledarju 2003 objavljenih enaindvajsetih intervjujev in trije članki so odsev aktualnega dogajanja, saj se je spet zmanjšalo uradno število tistih, ki so ob zadnjem ljudskem štetju zapisali, da je njihov občevalni jezik slovenščina. V njih so sogovorniki odgovarjali na vprašanja o pomenu in vrednotenju slovenskega jezika.

Koroško bibliografijo za leto 2002/03 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem Andrej Leben, ovitek in koledarski del pa je likovno opremil Karl Vouk.

 

Koroški koledar 2004 (napisala in uredila Irena Destovnik)

Ker je letnica 2004 letnica vstopa Slovenije v Evropsko unijo, se je urednica Koroškega koledarja 2004 s sogovorniki iz avstrijske Koroške in Štajerske, Porabja, Slovenije in s Tržaškega pogovarjala o vsem, kar je povezano s prostorsko in z vsebinsko razširjenim pojmom skupnega slovenskega kulturnega prostora.

Koroško bibliografijo za leto 2002/03 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem Andrej Leben, ovitek in koledarski del pa je likovno opremljen s slikami slovenskih slikarjev iz Italije, Avstrije, Slovenije, Avstralije in Madžarske.

 

Koroški koledar 2005 (napisala in uredila Irena Destovnik)

Sogovorniki/ce Koroškega koledarja 2005 so se ukvarjali z nekdanjim obmejnim prostorom med Avstrijo in Slovenijo. Urednica je obiskala posameznike in predstavnike ustanov, ki so že v preteklosti skrbeli za kontinuirano sodelovanje tako na kulturnem kot drugih področjih, omenja pa tudi aktualne Interreg in druge projekte EU ter načrte občin in drugih lokalnih dejavnikov. Vsebinsko so oblike čezmejnega sodelovanja razdeljene po geografskem principu, tako da območju Tromeje sledijo kraji južne Koroške, ki mejijo na jezersko-solčavsko regijo in kraji na slovenskem in avstrijskem Koroškem. Posebna poglavja so namenjena gospodarskemu sodelovanju, čezmejnemu sodelovanju kmetov, športnemu sodelovanju in čezmejnemu kulturnemu sodelovanju.

Koroško bibliografijo za leto 2003/04 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem Andrej Leben, ovitek in koledarski del pa so likovno opremili udeleženci projekta CROSSOVER.

 

Koroški koledar 2006 (napisala in uredila Irena Destovnik)

Tema Koroškega koledarja2006 so mladi koroški Slovenci. Urednica se je pogovarjala z dunajskimi, graškimi in ljubljanskimi študenti, dijaki višjih šol, mladimi člani slovenskih kulturnih in političnih organizacij ter s posamezniki, ki jih zanima dogajanje v ožjem in širšem družbenem okolju, ter z nekaterimi ustvarjalnimi posamezniki iz sveta glasbe, gledališča in filma. Članki nas seznanjajo z današnjo socialno strukturo mlade generacije, z dejavnostmi, ki jih privlačijo, in z vsem, kar jih bolj ali manj odločilno ločuje od starejše generacije: s prostori njihovega delovanja, z odnosom do ožjega in širšega prostora, razmišljanjem o lastnem položaju ter s tem, kako razumejo tradicijo in/ali jo vpletajo v sodobni način življenja.

Koroško bibliografijo za leto 2004/05 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja Andrej Leben, avtor fotografij na ovitku in v koledarskem delu pa je Klemen Breitfuss.

 

Koroški koledar 2007 (napisala in uredila Irena Destovnik)

V Koroškem koledarju 2007 je urednica objavila intervjuje z 20 koroškimi Slovenkami, ki živijo in delajo na avstrijskem Koroškem ali pa so se tu rodile in so se iz različnih vzrokov preselile drugam. Intervjuvanke se med seboj razlikujejo po starosti, družinskem statusu, stopnji izobrazbe in politični oziroma svetovnonazorski opredelitvi. Kar 14 jih izhaja iz kmečkih družin, dve sta iz delavskih, ena iz obrtniške, tri pa iz družin nameščencev. Stare so med 35 in 75 let. Med njimi ni niti ene gospodinje, dve sta kmetici, ena je bila babica, devet jih ima doktorat, tri magisterij, tri so končale Pedagoško akademijo, dve sta uslužbenki. Šest doktoric izhaja iz kmečkih družin, ena iz delavske, dve iz družin nameščencev. Avtorice niso zanimale statistike in uradna zakonodaja, temveč dejanska življenja žensk in njihova razmišljanja o svoji vlogi; v čem se ločijo od generacije svojih mater; kako se formalna enakopravnost odraža v vsakdanjem zasebnem življenju in kako na delovnih mestih; ali aktivno posegajo v urejanje svojih življenjskih razmer ali to prepuščajo »drugim«.

Koroško bibliografijo za leto 2005/06 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja Andrej Leben, ovitek in koledarski del je likovno opremila Tanja Prušnik.

 

Koroški koledar 2008 (napisala in uredila Irena Destovnik)

Sogovornike za Koroški koledar 2008, posvečen stoletnici organiziranega kulturnega delovanja koroških Slovencev, urednica ni iskala med teoretsko o kulturi podkovanimi posamezniki, katerih razmišljanja so bila objavljena v prejšnjih koroških koledarjih, temveč med t. i. praktiki, ki svoj prosti čas posvečajo kulturnemu delovanju. Prav zato so njihova razmišljanja odsev realnega stanja in različnih pogledov na kulturo.

Koroško bibliografijo za leto 2006/07 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem Andrej Leben, avtor fotografij na ovitku in v koledarskem delu je Zdravko Haderlap.

 

Koroški koledar 2009 (ur. Irena Destovnik)

Ob 80-letnici učitelja, pisatelja, pesnika, skladatelja in pevovodje Valentina Polanška objavljamo šest prispevkov z njemu namenjenega simpozija na Obirskem. Napisali so jih Andrej Kokot, Emil Cesar, Tomaž Ogris, David Bandelj, Peter Paul Wiplinger, Jurij Koch in urednica KK.

Letu medkulturnega dialoga EU je posvečen članek Nine Vodopivec, o možnostih, ki jih EU ponuja za regionalni razvoj, piše Olga Voglauer. Teodor Domej piše o 50-letnici ukinitve obveznega dvojezičnega šolstva za vse šoloobvezne otroke na dvojezičnem Koroškem, Avguštin Malle pa o spominski literaturi. Mirjam Polzer Srienc piše o odnosu dežele Koroške do beguncev in priseljencev, o beguncih v Republiki Slovenija pa Natalija Vrečer. Albina Nećak Lük piše o tem, kako dvojezični otroci usvajajo jezik, Jernej Zupančič pa o težavah in izzivih slovenske manjšinske politike.

Katja Sturm Schnabl piše o delovanju krajevnega slovenskega društva v Št. Tomažu, Danijel Grafenauer je prispeval članek o dr. Juliju Felaherju, o aktualnem družbenopolitičnem dogajanju na Koroškem in v slovenski narodni skupnosti piše Filip Ogris Martič, Vida Obid pa o položaju žensk na Koroškem.

Nekateri dogodki – nove knjige, zanimive prireditve, obletnice in delovanje otroških in mladinskih skupin – so omenjeni v prilogi, posvečeni pregledu dogajanja v letu 2008. Koroško bibliografijo za leto 2007/08 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem Andrej Leben, avtorica fotografij na ovitku in v koledarskem delu je Eva Moschitz.

 

Koroški koledar 2010 (ur. Irena Destovnik)

V Koroškem koledarju 2010 svoje članke objavlja petnajst avtorjev in avtoric. Dva sta posvečena obletnicam: urednica piše o 110-letnici rojstva in 30-letnici smrti Pavleta Kernjaka, Brigita Rovšek pa o 100-letnici rojstva Radovana Gobca. Sledita slovenski prevod članka Brigitte Entner o koroških Slovenkah v boju proti nacionalsocializmu in članek Karla Hrena o občinskih volitvah 2009 na južnem Koroškem.

Članek Sonje Novak Lukanovič je posvečen večjezičnosti v sodobni družbi, Vladimir Wakounig pa se v članku ukvarja z dvo- in večjezičnostjo v družinah. David Bandelj se v svojem članku ukvarja z narodnostjo in identiteto v sodobni liriki Slovencev v Italiji in Avstriji, Silvo Torkar pa s slovenskimi zemljepisnimi imeni na Koroškem.

Štefka Vavti piše o identiteti slovensko govorečih mladostnikov na južnem Koroškem, Maja Sticker predstavlja model delovanja Islamske verske skupnosti v Avstriji, Ace Mermolja odnos italijanske politične desnice do Slovencev v Italiji, Marjan Sturm pa pomen in moč dialoga pri reševanju nerešenih vprašanj iz preteklosti. Janez Stergar opisuje delo in življenje Angele Piskernik, Jerneja Ferlež pa Josipa Hutterja, podjetnika s socialnim čutom. Urednica koroškega koledarja je svoj članek naslovila Med formalno in dejansko enakopravnostjo. O turistični vožnji s kolesom po opuščenem rudniku v podzemlju Pece piše Suzana Fajmut Štrucl.

Koroško bibliografijo za leto 2008/09 je pripravila Meta Domej, pregled gledališkega dogajanja Andrej Leben, avtor fotografij na ovitku in v koledarskem delu je Hanzi Weiss.

 

Koroški koledar 2011 (ur. Irena Destovnik)

Ob 60-letnici smrti Prežihovega Voranca so v Koroškem koledarju 2011 objavljeni trije članke: o delovanju Prežihove ustanove piše njen tajnik Vojko Močnik, o njem kot družinskemu človeku, pisatelju in politiku Katja Sturm Schnabl, kot o nekdanjem predsedniku Kluba koroških Slovencev pa Daniel Grafenauer.

V člankih, posvečenih obletnicam dogodkov iz druge svetovne vojne, pišemo o odkritju rekonstruiranega bunkerja pod Arihovo pečjo in odkritju skulpture, posvečene žrtvam protinacističnega odpora v občini Bistrica v Rožu. Emil Cesar piše o pesniku Mihi Klinarju in njegovem literarnem ustvarjanju v Ziljski četi, Sabina Buchwald pa objavlja tekstno kritiko vojnega dnevnika in spominov na vojno svojega deda. Članek Avguština Malleja je posvečen učitelju Francu Aichholzerju, članek Bojana-Ilije Schnabla nezavednemu prenašanju travm na naslednje generacije, članek Wernerja Koroschitza pa nacionalizmu in antisemitizmu v koroških gorah.

Članek petih avtorjev obvešča o akciji slovenskih kulturnih društev, ki so uspela doseči vpis v Unescov seznam žive oz. nesnovne dediščine. O načrtovani, a nerealizirani obnovi Boštjanove hiše v Šentjanžu v Rožu piše Vito Hazler.

Sledita članka urednice o 40-letnici Koroške likovne kolonije mladih in Petra Svetine o slovenski mladinski književnosti med letoma 1920 in 1960. Koledar končuje Filip Ogris Martič s člankom o osrednjih političnih organizacijah koroških Slovencev.

Koroško bibliografijo za leto 2009/10 je pripravila Meta Domej, pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem Andrej Leben, ovitek in koledarski del je likovno opremil Mirko Malle.

 

Koroški koledar 2012 (ur. Irena Destovnik)

V Koroškem koledarju 2012 je objavljenih dvajset prispevkov petnajstih avtoric in avtorjev iz avstrijske Koroške in Slovenije. V uvodnem poglavju avtorice in avtorji pišejo o nedavno umrlem pisatelju Janku Messnerju, mitu nedolžnega otroštva v mladinski književnosti, ozadju nastajanja gledališke igre Zala v šentjakobskem teatru trotamora, literarnem natečaju Volbankove ustanove Promlad in analizo v knjigi Erice Fischer Aiméein Jaguar objavljenih tem.

Med članki o mladih koroških Slovenkah in Slovencih objavljamo članke o slovenskih oziroma dvojezičnih višjih šolah na avstrijskem Koroškem: celovškima Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence in Dvojezični zvezni trgovski akademija ter Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu. Sledita članka o geografski in sociolingvistični analizi identitete koroških Slovencev na primeru Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu in odnosu mladih koroških Slovencev do slovenskega narečja. Sklop, namenjen mladim, končujejo intervjuji s štirimi mladimi prostovoljkami.

Predstavljamo rezultate ankete Kmečke izobraževalne skupnosti iz leta 2010 in članek z zbranimi slovenskimi toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko in Kanalsko dolino. Prispevki v zadnjem sklopu so povezani z zgodovino in s položajem narodnih skupnosti na Koroškem in zunaj RS ter s položajem nemško govoreče etnične skupine prebivalcev v Sloveniji.

Avtor fotografij na ovitku in v koledarskem delu je Tomo Weiss.

Broširano, 256 strani, € 15,00

 

Koroški koledar 2013 (ur. Irena Destovnik)

V prvem sklopu člankov, posvečenih izgonu, pregnanstvu, uporu in prvih povojnih letih, objavljamo govor Brigitte Entner ob odprtju prenovljene razstave o pregonu koroških Slovencev, članek Ivice Žnidaršič o izgonu Slovencev iz Slovenije in članek Avguština Malleja o prvem letu izhajanja Koroške kronike.

Članke, posvečene oblikovanju nacionalne identitete, pojasnjevanju razlogov za različne interpretacije istih dogodkov in manjšinam so napisali Milan Obid, Kaja Širok, Maruša Pušnik in Štefan Pinter. O Celovškem polju piše Bojan-Ilija Schnabl. Mirjam Hladnik Milharčič in Jerneja Jezernik sta prispevali članka o dveh izjemnih ženskah: Angeli Vode in Almi M. Karlin. O dveh razstavah v sklopu EPK Maribor 2012 – o Nemcih v Mariboru in slovenski zgodovini avstrijske Štajerske – pišeta Jerneja Ferlež in Elisabeth Arlt.

Jeziku so posvečeni štirje članki: Susanne Weitlaner piše o učenju slovenščine na avstrijskem Štajerskem, Silvo Torkar o izvoru imena Podsinja/Psinja vas, Vladimir Wakounig pa je razliko med vsakdanjim jezikom in jezikom izobraževanja pojasnil v intervjuju.

Polona Sketelj piše o stoletnici delovanja SPD »Bilka« iz Bilčovsa, Marta Polanšek pa objavlja svoj govor ob podelitvi Rizzijeve nagrade 2011 Evropski kooperativi Longo Maï.

Andrej Leben objavlja pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem v sezonah 2010/11 in 2011/12, ovitek in koledarski del pa sta opremljena s fotografijami izdelkov slovensko-koroških keramičark, vključenih v čezmejni projekt DUO Kunsthandwerk, v katerem je Slovenska prosvetna zveza ena med projektnimi partnerkami; avtor fotografij je Tomo Weiss.

Broširano, 200 strani, € 15,00 Založba Drava

 

Koroški koledar 2014 (ur. Irena Destovnik)

V Koroškem koledarju 2014 svoje prispevke objavlja 13 avtorjev iz Koroške, Slovenije in Italije. Prvi štirje članki so namenjeni obletnicam zgodovinskih dogodkov in zanimivih osebnosti, sledita članka o ustvarjalnih »zamolčanih« ženskah, objavljamo pa tudi pet govorov s svečanosti Zveze koroških partizanov in prijateljev antifašističnega odpora in Društva Memorial Kärnten-Koroška. Sledijo odmevi na Angela pozabe in Angela spomina in članek o medgeneracijskem prenosu psihičnih travm. Poročamo o izidu dveh novih priročnikov za učitelje in učence ter objavljamo rezultate raziskave o motivih za vpis enojezičnih otrok v dvojezične vrtce. Zadnja dva članka avtor in avtorica namenjata pomenu letnic 1824 in 1849 ter spominu na enega med ziljskimi Zwitterji.

Pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni 2012/13 je pripravil Andrej Leben, avtor fotografij na ovitku in v koledarskem delu je Štefan Reichmann.

Broširano, 208 strani, € 15,00

Franc Isop

 

Koroški koledar 2015
Uredila Irena Destovnik
Brošura, 248 strani – € 15,00
ISBN 978-3-85435-747-6

 

V Koroškem koledarju 2015, ki ga je uredila Irena Destovnik, objavljamo 15 avtorskih prispevkov, tri intervjuje in sedem govorov s partizanskih spominskih proslav.

Intervju z Gustavom Janušem in članki Teodorja Domeja, Franceske Žumer, Bernarde Županek in Jerneje Jezernik so namenjeni obletnicam – ljudi, dogodkov, delovanj. Med članke o manj znanih slovenskih ustvarjalkah spadata članka Jerneje Jezernik in Mire Delavec Touhami. Kulturnemu izročilu, jezikoslovju in rabi avtobiografskih zapisov in dokumentov so namenjeni članki Manje Gorinšek, Iztoka Ilicha, Bojana Ilije Schnabla, Avguština Malleja in Anje Dular. Govore s partizanskih spominskih proslav so prispevali Boris Gombač, Ivo Jevnikar, Danijel Grafenauer, Alfred Kohlbacher, Jože Pirjevec, Božo Hartmann in Marta Ivašič. Članke o t. i. manjšinski problematiki so napisali Danijel Grafenauer, Wilfried Graf, Marjan Sturm, Jan Brousek in Susanne Weitlaner, o Rezijanih in porabskih Slovencih sta spregovorili intervjuvanki Luigia Negro in Katalin Munda Hirnӧk.

Pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem za sezono 2013/14 je pripravil Andrej Leben, fotografije za koledarski del in naslovnico pa je prispeval Andrej Blatnik.

 

Koroški koledar 2016

(Uredila Irena Destovnik)

Broš.: 240 strani; € 15,00.-

 

V Koroškem koledarju objavljamo nekrolog Mitji Šipku in govora s slovesnosti ob 30-letnici smrti Valentina Polanška in s Prešernove proslave. Članki Boža Repeta, Ervina Hladnika Milharčiča, Marjana Linasija in Avguština Malleja so namenjeni obletnici konca druge svetovne vojne. Literarno oz. jezikovno so obarvani članki Katje Sturm Schnabl, Manje Gorinšek in Bojana-Ilije Schnabla. Tri intervjuje so prispevali Iztok Ilich, Andrej Blatnik in Irena Destovnik. Bolj politično je obarvan še en članek Bojana-Ilije Schnabla. O »zamolčanih« ženskah pišeta Verena Lorber in Brigita Rajšter. Objavljamo tudi nekaj govorov s partizanskih in drugih spominskih proslav ter pregled slovenskega gledališkega dogajanja za sezono 2014/15. Koroški koledar 2016 je opremljen s fotografijami Ivane Stefaner Weiss.

 

Koroški koledar 2017

(Uredila: Irena Destovnik)

Broš.: 212 strani; € 15,-

 

Koroški koledar 2017 začenjajo nekrolog Fabjanu Hafnerju, članek ob 80-letnici Andreja Kokota in govori s partizanskih proslav. Begunski problematiki namenjeni intervjuji analizirajo medijski diskurz in opominjajo na izseljevanje Slovencev, podrobneje pa predstavljajo begunce in begunke v občinah Železna Kapla in Pliberk. »Zamolčane ženske« obravnavata članka o aleksandrinkah in Almi M. Karlin. Sledijo članki o življenju Ludvika Grafenauerja; o spornih zahtevah v zvezi s čl. 7 ADP in o snemanju filma »Der Graben/Grapa«. Literaturi so namenjeni članki o literarni praksi koroških Slovencev, nekdanjem prirejanju knjig za mlade, predstavitvi Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem in jezikovnih stališčih mladih do slovenščine in nemščine na Koroškem.

Objavljamo intervju z gospo, rojeno 10. oktobra 1920, in informaciji o izidu monografije o Vinku Möderndorferju st. in o prejemniku glasbene nagrade »Ehrenkrug«. Na koncu objavljamo pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni 2015/16. Fotografije za opremo KK 2017 je prispeval fotograf Marko Lipuš.