KNJIŽNI DAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE ZA LETO 2017

Knjižni paket (pdf)

 

KNJIŽNI DAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE ZA LETO 2016

 

Koroški koledar 2016

(Uredila Irena Destovnik)

Broš.: 240 strani; € 15,00.-

 

V Koroškem koledarju objavljamo nekrolog Mitji Šipku in govora s slovesnosti ob 30-letnici smrti Valentina Polanška in s Prešernove proslave. Članki Boža Repeta, Ervina Hladnika Milharčiča, Marjana Linasija in Avguština Malleja so namenjeni obletnici konca druge svetovne vojne. Literarno oz. jezikovno so obarvani članki Katje Sturm Schnabl, Manje Gorinšek in Bojana-Ilije Schnabla. Tri intervjuje so prispevali Iztok Ilich, Andrej Blatnik in Irena Destovnik. Bolj politično je obarvan še en članek Bojana-Ilije Schnabla. O »zamolčanih« ženskah pišeta Verena Lorber in Brigita Rajšter. Objavljamo tudi nekaj govorov s partizanskih in drugih spominskih proslav ter pregled slovenskega gledališkega dogajanja za sezono 2014/15. Koroški koledar 2016 je opremljen s fotografijami Ivane Stefaner Weiss.

 

RASTJE 9

(urednik Tomaž Ogris)

Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja

Broš.;  320 strani; € 19,80.-

 

Rastje daje zelo pester pogled v sodobno slovensko književnost na Koroškem. Objavljena so besedila podmladka, ki se je udeležil literarnih natečajev, prav tako pa tudi letos pridejo do besede ustvarjalci iz Mežiške doline v poglavju Koroška sreča Koroško.

V reviji Rastje, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, je objavljeno več posameznih besedilnih zvrsti, od poezije preko pripovedništva in spominskih zapisov tja do esejev, razprav in odlomkov daljših proznih besedil. Likovno podobo je prispevala slikarka Simona Krajger.

 

SAJ SO SAMO OTROCI/ ES SIND JA DOCH NOCH KINDER

Avtor: Marjan Pungartnik

Prevod: Julija Schellander

Izdajatelj: Kulturni center HAČEK

Trda vezava; 32 strani; € 14,90.-

 

Marjan Pungartnik v dvojezični otroški slikanici pravljično privlačno spodbuja otrokovo fantazijo in radovednost, kar se izraža v prikupnih ilustracijah, ki so jih prispevali otroci osnovne šole na Ravnah in otroci ljudske šole v Železni kapli. Slikanica je primerna za otroke, ki so šele pričeli brati ali pa brati še ne znajo in si ogledujejo zgolj ilustracije.

 

Knjižni dar vsebuje tri knjige in v paketu stane 34.- €

 

Dodatek h knjižnemu daru

 

DER GRABEN/GRAPA

Kartonirano;  220 strani & DVD; € 20.-

 

»Der Graben« je film s slovenskimi podnaslovi, ki ga je avstrijska televizija predvajala ob 60-letnici avstrijske državne pogodbe. Predvajala ga je tudi RTV Slovenija, ki je skupaj z ORF koproducentka filma s hišo Langbein&Partner Media.

Knjiga ob filmu (priložen je DVD) pripoveduje o življenju preprostih ljudi iz Železne Kaple in okoliških grap. Težo publikaciji in filmu dajejo pričevanja ljudi iz obeh narodnih skupnosti. Z njihovimi pričevanji in z osebnimi izkušnjami s krajevno zgodovino – podloženimi z dokumenti, fotografijami in igranimi scenami – dobiva zgodovina različnih ljudi zelo osebno noto. Zajeto je obdobje od leta 1919 do leta 1958, obdobje s konflikti natrpane preteklosti, ki  slej ko prej bremeni sobivanje nekdanjih in morda še današnjih kontrahentov. Tem konfliktom je sledilo dolgo obdobje do današnjih dni, ko so ljudje malo govorili med sabo.

Namen filma in knjige je premagovanje medsebojnih konfliktov s perspektivo skupnega oblikovanja prihodnosti ter sodelovanja. Prve učinke že prinašajo simpatične govorice iz Železne Kaple in okolice: »Najprej so se borili drug proti drugemu. Potem so molčali. Zdaj pa skupaj delajo film«.

 

Obirčanke: Glasba krilatic, kam me poneseš (zgoščenka)

Cena: 13.- €

 

Obirčanke prihajajo z Obirskega pri Železni Kapli. Desetčlanska ženska pevska skupina deluje v okviru kulturnega društva SPD Valentin Polanšek.

Kakor vse koroške slovenske pesmi, je tudi tista njihova, ki je nastala ob vznožju Obirja, radoživa in vesela, otožna in žalostna. Značilnost, da so Slovenci majhen narod, je pevkam odprla dušo za mehko pesem, za melodičnost, poezijo … in ljubezen.

Na Obirskem je po 20 uspešnih letih z več kot 400 nastopi doma in v tujini svoje delovanje zaključil Obirski ženski oktet, ki ga je do svoje smrti leta 1985 vodil Valentin Polanšek. Po večletni prekinitvi so se leta 2010 pevke opogumile, ponovno zbrale in skupno z vodjem Emanuelom Polanškom odločile nadaljevati podobno pot.

 

KNJIŽNI DAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE ZA LETO 2015

 

Koroški koledar 2015
(ur. Irena Destovnik)
Brošura, 248 strani – € 15,00
ISBN 978-3-85435-747-6
V Koroškem koledarju 2015 objavljamo 15 avtorskih prispevkov, tri intervjuje in sedem govorov s partizanskih spominskih proslav.
Intervju z Gustavom Janušem in članki Teodorja Domeja, Franceske Žumer, Bernarde Županek in Jerneje Jezernik so namenjeni obletnicam – ljudi, dogodkov, delovanj. Med članke o manj znanih slovenskih ustvarjalkah spadata članka Jerneje Jezernik in Mire Delavec Touhami. Kulturnemu izročilu, jezikoslovju in rabi avtobiografskih zapisov in dokumentov so namenjeni članki Manje Gorinšek, Iztoka Ilicha, Bojana Ilije Schnabla, Avguština Malleja in Anje Dular. Govore s partizanskih spominskih proslav so prispevali Boris Gombač, Ivo Jevnikar, Danijel Grafenauer, Alfred Kohlbacher, Jože Pirjevec, Božo Hartmann in Marta Ivašič. Članke o t. i. manjšinski problematiki so napisali Danijel Grafenauer, Wilfried Graf, Marjan Sturm, Jan Brousek in Susanne Weitlaner, o Rezijanih in porabskih Slovencih sta spregovorili intervjuvanki Luigia Negro in Katalin Munda Hirnӧk.
Pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem za sezono 2013/14 je pripravil Andrej Leben, fotografije za koledarski del in naslovnico pa je prispeval Andrej Blatnik.

 

Rastje 8 · 2015
(ur. Tomaž Ogris)
Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja
Brošura, ca. 312 strani – € 19,80
ISBN 978-3-85435-749-0
Almanah sodobne slovenske književnosti na Koroškem vsebuje vrsto besedilnih zvrsti: lirika, pripovedna proza, literatura za otroke in mladino, eseji, spominski zapisi, potopisi, dramska besedila, analize in interpretacije, satira, kritika, pogovori z avtorji in znanstveni zapisi. Revija, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, povezuje vse generacije besednih ustvarjalk in ustvarjalcev. Sodelovanje uveljavljenih avtoric in avtorjev je spodbuda za mlajše in začetnike. Povezovanje in skupni nastop sta setev za bujno rast slovenske besedne ustvarjalnosti na robovih. Za likovno podobo revije je poskrbel akademski slikar Mirko Malle.

 

Tomaž Ogris
Vamprat pa Hana
Domislice, čenče, šale, laži, kvante
mehka vezava, 208 strani – € 19,80
ISBN 978-3-85435-748-3
Zbirka narečnih besedil, dvogovorov med priletnima zakoncema, vsebuje vrsto veselih in duhovitih dovtipov, zbranih ob pozornem poslušanju vaških pogovorov. V knjigi zbrano narodno blago prihaja iz ljudstva in je pripravljeno za ljudstvo. Vsebina ni bogve kako globoka, vendar zabavna. Krajevni govor vzhodnih Gur, torej Radiš in okolice, je jezikovna osnova za poljudno rabo glasoslovno in pravorečno poenostavljenega zapisa domislic. Poleg obširnih pojasnil vsebuje delo prevode besedil v zborno slovenščino, dodan je besednjak s številnimi narečnimi izrazi in povzetek v nemščini.

 

Monika Forster
Moja skrivnost Pon Pon/Mein Geheimnis Pon Pon/Il mio segreto Pon Pon
Kulturni center Haček (izd.)
kartonirano · 29,7 x 21 cm · 32 strani – € 14,90
ISBN 978-3-85435-752-0
Monika Forster, ilustratorka in likovna umetnica iz Freyburga v Švici, v otroški slikanici Moja skrivnost Pon pon spodbuja otrokovo domišljijo in radovednost. Pravljična zgodba v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku je primerna za najmlajše, ki so šele pričeli brati ali pa brati še ne znajo in si ogledujejo zgolj prikupne ilustracije.

 

Bojan-Ilija Schnabl
Magnolija in tulipani
Pripovedi in resnične pravljice s Celovškega polja
mehka vezava · 72 strani – € 12,80
ISBN 978-3-85435-740-7
Pričujočo zbirko sestavlja niz krajših in daljših pripovedi, pravljic in črtic s Celovškega polja izpod Štalenske gore. Bojan-Ilija Schnabl, doma v Svinči vasi ob reki Krki, je svoja prozna besedila v stilu ljudskih pripovedk naselil prav v domačem okolju.
Celovško polje, narečno Puale ali na Pualah, sega od (Vrbskega) Jezera vse tja do Tinj, njeni prebivalci pa so Poljanci. Skupaj z Gosposvetskim poljem tvori eno samo kulturnozgodovinsko področje in domnevno tudi eno samo slovensko narečno področje.
Schnabl je v knjigi zbral enajst pripovedi, polne fantazije, topline in domačnosti. Med njimi so recimo Pripoved o srečnih merjascih in o božanski salami ali Pripoved o dveh bikih, pa tudi Resnična pravljica o čudežni sinički v Svinči vasi ali zgodba o Posebni ljubezni med magnolijo in tulipani. Naposled najdemo tudi Čezoceansko primorsko pravljico ali Kako je primorska burja zavihrala do otoka Bora Bora, na kraju pa še črtico o Rajskih ribicah Rdečega morja.
Schnablove pripovedi in resnične pravljice dvigajo osrednjo koroško pokrajino Celovško polje ponovno v našo zavest.

 

KNJIŽNI DAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE ZA LETO 2014

 

Koroški koledar 2014
(ur. Irena Destovnik)
V Koroškem koledarju 2014 svoje prispevke objavlja 13 avtorjev iz Koroške, Slovenije in Italije. Prvi štirje članki so namenjeni obletnicam zgodovinskih dogodkov in zanimivih osebnosti, sledita članka o ustvarjalnih »zamolčanih« ženskah, objavljamo pa tudi pet govorov s svečanosti Zveze koroških partizanov in prijateljev antifašističnega odpora in Društva Memorial Kärnten-Koroška. Sledijo odmevi na Angela pozabe in Angela spomina in članek o medgeneracijskem prenosu psihičnih travm. Poročamo o izidu dveh novih priročnikov za učitelje in učence ter objavljamo rezultate raziskave o motivih za vpis enojezičnih otrok v dvojezične vrtce. Zadnja dva članka avtorja namenjata pomenu letnic 1824 in 1849 ter spominu na enega med ziljskimi Zwitterji.
Pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem v sezoni 2012/13 je pripravil Andrej Leben, fotografije za naslovnico in koledarski del je prispeval Štefan Reichmann.

 

Franc Isop: Dnevne črtice mojega pregnanstva: Dnevniški zapisi iz let 1942 do 1945
(ur. dr. Avguštin Malle in Irena Destovnik)
V knjigo so objavljeni rokopisni dnevniški zapiski Franca Isopa iz Šentjakoba v Rožu o letih v prisilnem pregnanstvu. Rodil se je leta 1910 pri Lebnu v Gorinčičah. Že kot mlad fant se je udejstvoval pri slovenskem kulturnem in političnem društvu Kot. Leta 1938 je prevzel kmetijo pri Lebnu in se leta 1941 poročil z Mici Fugger, Pavlnovo z Raven pri Rožeku.
Aprila 1942 so ga skupaj z nosečo ženo pregnali v Nemčijo, v taborišče Schwarzenberg. Tukaj je bil Franc Isop prisiljen hodit delat na lisičjo farmo. Avgusta 1942 se je Lebnovim v taborišču rodil sin Mirko, decembra 1943 pa sin Toni, do smrti leta 2013 gospodar na Lebnovi domačiji. Doma sta se rodila še sin Hanzi in hčerka Milka. Po vrnitvi iz pregnanstva se je Franc Isop ponovo politično in kulturno udejstvoval. Dolga leta je bil občinski odbornik in predsednik Kmečke gospodarske zadruge Šentjakob. Umrl je avgusta 1981, star 72 let.

 

Ena-dva-tri. Tisoč rož cveti. Mala pesmarica / Eins-zwei-drei. Tausend Blumen blühen. Ein kleines Liederbuch / Uno-due-tre. Mille fiori fioriscono. Un piccolo canzoniere.
(Izd: Kulturni center Haček)
V trojezični pesmarici za najmlajše in vse, ki radi pojejo, so po štiri pesmi v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Nastala je v sodelovanju vrtcev Sonce iz Celovca in Ringa raja iz Ledinc. Primerna je za ljudskošolske otroke, petje v družini in otroške pevske zbore. Dodani slovarček omogoča igriv trojezični jezikovni pristop k letnim časom. Pesmi na priloženi zgoščenki izvajata otroška skupina Lipov cvet iz Velikovca in mladinska skupina Hauftre iz Ločila.

 

Andrej Kokot
Snopi za pozne spomine: Zbrane pesmi
(Izdal in spremno besedo napisal Fabjan Hafner)
Andrej Kokot je bil od konca šestdesetih let, ko je objavil svojo prvo pesniško zbirko, znan kot tih, resen, nemalokrat žalosten in celo grenak pesnik, iskren izpovedovalec trpkih resnic. V zadnji zbirki pa je pokazal, da zna biti tudi veder in razposajen, ponekod naravnost mladostniško objesten. Njegov preprost in razumljiv jezik na posrečen način povezuje melos koroške domačnosti s sodobnim, urbanim jezikom. V knjigi je Fabjan Hafner zbral pesmi iz vseh desetih Kokotovih pesniških zbirk.
»Kokotove pesmi so vera na smrt obsojenega v človečnost, v smisel zvestobe in identičnosti. In so seveda kar naprej navznoter najpopolnejša elegija, tako polna stisk, da bi je takšne v današnjem novoevropskem svetu, opremljenem z bleščečim slovarjem demokratizmov, enostavno ne smelo biti« (Matjaž Kmecl).

 

Rastje: Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja
(ur. Tomaž Ogris)
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji od leta 2008 vsako leto izda eno številko revije Rastje. Večina prispevkov je iz avstrijske Koroške, med njimi je letos mnogo pomladka. Besedila – esejistika, proza, dramatika, spominski zapisi in interpretacija – nudijo zanimiv pogled v razvoj pestrega literarnega ustvarjanja na Koroškem. Za likovno podobo revije je poskrbel akademski slikar Kristijan Sadnikar.

 

KNJIŽNI DAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V CELOVCU ZA LETO 2013

Koroški koledar 2013
(ur. Irena Destovnik)
V prvem sklopu člankov, posvečenih izgonu, pregnanstvu, uporu in prvih povojnih letih, so objavljeni govor Brigitte Entner ob odprtju prenovljene razstave o pregonu koroških Slovencev, članek Ivice Žnidaršič o izgonu Slovencev iz Slovenije in članek Avguština Malleja o prvem letu izhajanja Koroške kronike.
Članke, posvečene oblikovanju nacionalne identitete, pojasnjevanju razlogov za različne interpretacije istih dogodkov in manjšinam so napisali Milan Obid, Kaja Širok, Maruša Pušnik in Štefan Pinter. O Celovškem polju piše Bojan-Ilija Schnabl. Mirjam Hladnik Milharčič in Jerneja Jezernik sta prispevali članka o dveh izjemnih ženskah: Angeli Vode in Almi M. Karlin. O dveh razstavah v sklopu EPK Maribor 2012 – o Nemcih v Mariboru in slovenski zgodovini avstrijske Štajerske – pišeta Jerneja Ferlež in Elisabeth Arlt.
Jeziku so posvečeni štirje članki: Susanne Weitlaner piše o učenju slovenščine na avstrijskem Štajerskem, Silvo Torkar o izvoru imena Podsinja/Psinja vas, Vladimir Wakounig pa je razliko med vsakdanjim jezikom in jezikom izobraževanja pojasnil v intervjuju.
Polona Sketelj piše o stoletnici delovanja SPD »Bilka« iz Bilčovsa, Marta Polanšek pa objavlja svoj govor ob podelitvi Rizzijeve nagrade 2011 Evropski kooperativi Longo Maï.
Andrej Leben objavlja pregled slovenskega gledališkega dogajanja na Koroškem v sezonah 2010/11 in 2011/12, ovitek in koledarski del pa sta opremljena s fotografijami izdelkov slovensko-koroških keramičark, vključenih v čezmejni projekt DUO Kunsthandwerk, v katerem je bila Slovenska prosvetna zveza ena med projektnimi partnerkami; avtor fotografij je Tomo Weiss.

Maja Haderlap
Angel pozabe
(prevedel Štefan Vevar)
Roman o koroških Slovencih je napisan kot spomin na nacistično zatiranje, in to tako dobro, pretresljivo in poetično, da je eden od odlomkov iz knjige dobil nagrado Ingeborg Bachmann. Avtorica ga je, kot sama pravi, napisala v nemščini, da se je lahko distancirala od boleče snovi in tudi od utesnjujoče zapredenosti v slovensko manjšinsko izkušnjo.
V nekem intervjuju pravi: »Moj namen je bil pisati o zgodovini poetično in iskati njene širše, globlje razsežnosti, ne pa jo ideološko in politikantsko utesnjevati, poneverjati.«
»Maja Haderlap piše o sebi in drugih, o najtežjih in najglobljih stvareh sveta s pripovedovalsko neizprosnostjo, za pisanje zastavlja svoje življenje. Toda skozi smrtne podobe se prebija tudi vitalistična duhovitost in nevidna lirična melanholija. Angel spomina ji je dal moč, da premaga angela pozabe« (Drago Jančar).
»Gre za večno zgodbo med očetom, hčerko, vnukinjo in babico. Najdemo mogočna mesta: oče, ki je kot otrok šel k partizanom in kot mladostnik ne ve več, komu pripada. Ima svoj ponos, pa ga ne more živeti. Ali babica, ki je bila v koncentracijskem taborišču. To so zgodbe, ki jih v Avstriji nihče ne pozna in ki so po 70 letih končno predmet pripovedi … To je presunljiva zgodba« (Peter Handke).

Helena Verdel in Vida Obid:
Šolo, ne šivanko! Milena Gröblacher in njen boj za slovenske žene
Milena Gröblacher iz Škocjana ob Klopinjskem jezeru, pred »anšlusom« aktivna v domačem prosvetnem društvu, se je med drugo svetovno vojno kot mladinka pridružila partizanom in pridobivala druge mlade za upor proti nacizmu. Vsa povojna leta je bila aktivna v Zvezi slovenskih žena na avstrijskem Koroškem, največ časa je posvečala enakopravnosti v izobraževanju, saj bi se sama rada šolala, pa razmere, v katerih je odraščala, niso bile naklonjene ne deklicam ne slovenskim otrokom. Njeno življenje je tipično za generacijo žensk in upornic, ki so, čeprav jim je bila pot do višje izobrazbe zaprta, položile temelje za enakopravnost med spoloma, se zavzemale za mir, pravično družbo in prijateljstvo med narodi. Težišče monografije so avtentični spomini Milene Gröblacher, ki so s pomočjo dokumentov postavljeni v narodnopolitični kontekst časa, v katerem je živela in ki je oblikoval slovensko manjšino na Koroškem.

Rastje: Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja
Od leta 2008 je predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, Anita Hudl, urejala literarno revijo Rastje in v njej objavljala pisateljske izdelke iz delavnic svojih kolegov in kolegic. Konec leta 2012 se je nenadoma poslovila. Do podrobnosti pripravljeno gradivo za revijo je tako po njeni smrti 1. oktobra 2012 za tisk pripravil Tomaž Ogris. Tokratna številka je posvečena spominu na Anito Hudl in literaturi iz Koroške in Rezije. Likovno je revijo opremil Albert Krajger.

»Uspešno naprej …« 25 let Društva Godba na pihala Šmihel (zgoščenka)
Večino na zgoščenki posnetih skladb izvajata Godba na pihala Šmihel in New Times Big Band, druge pa manjše zasedbe, kot so saksofonski kvartet mladih glasbenikov, kvartet klarinetov, trobilni kvartet in saksofonski kvartet starejših članov.

KNJIŽNI DAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V CELOVCU ZA LETO 2012

Koroški koledar 2012
(ur. Irena Destovnik)
V Koroškem koledarju 2012 je objavljenih dvajset prispevkov petnajstih avtoric in avtorjev iz avstrijske Koroške in Slovenije. V uvodnem poglavju avtorice in avtorji pišejo o nedavno umrlem pisatelju Janku Messnerju, mitu nedolžnega otroštva v mladinski književnosti, ozadju nastajanja gledališke igre Zala v šentjakobskem teatru trotamora, literarnem natečaju Volbankove ustanove Promlad in analizo tem, objavljenih v knjigi Erice Fischer Aimée in Jaguar.
Med članki o mladih koroških Slovenkah in Slovencih objavljamo članke o slovenskih oziroma dvojezičnih višjih šolah na avstrijskem Koroškem: celovškima Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence in Dvojezični zvezni trgovski akademija ter Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu. Sledita članka o geografski in sociolingvistični analizi identitete koroških Slovencev na primeru Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu in odnosu mladih koroških Slovencev do slovenskega narečja. Sklop, namenjen mladim, končujejo intervjuji s štirimi mladimi prostovoljkami.
Predstavljamo rezultate ankete Kmečke izobraževalne skupnosti iz leta 2010 in članek z zbranimi slovenskimi toponimi v Karnijskih Alpah med Ziljsko in Kanalsko dolino. Prispevki v zadnjem sklopu so povezani z zgodovino in s položajem narodnih skupnosti na Koroškem in zunaj RS ter s položajem nemško govoreče etnične skupine prebivalcev v Sloveniji.
Avtor fotografij na ovitku in v koledarskem delu je Tomo Weiss.

Tomaž Ogris
Anisja: Prisilna delavka na Koroškem / Zwangsarbeiterin in Kärnten
Pripoved je niz spominov dveh Ukrajink, ki sta bili med drugo svetovno vojno kot petnajstletni dekleti pregnani iz družin in domačega okolja in sta morali delati kot prisilni delavki na območju takratnega nemškega rajha. Anisja Andrejeva Denisjaka, por. Ogris, z Radiš, in Ljubka Janova Cakovska, por. Oratsch, iz Škofič, po skoraj sedemdestih letih pripovedujeta o tem, kar sta doživeli ter utrpeli tako v mladosti kot pozneje. Njuna pripoved opozarja na usodo milijonov pregnank in pregnancev z vzhoda.

Peter Handke
Še vedno vihar
(prevedel Brane Čop)
Eno Handkejevih najpomembnejših besedil je avtor sam poimenoval »žaloigra o koroškem uporu in zgodovina moje družine«. Osrednja tema so koroški Slovenci, Handkejeva družina z materjo Slovenko, koroški partizani, državljanska vojna, ideološko razdvajanje družin … Delo je poetična mešanica sodobnosti in družinske zgodbe, postavljena na avstrijsko Koroško, polna jezikovno-političnih prepletanj med Koroško in Slovenijo. Svečana poetičnost prehaja v tragiko in se izmenjuje z intimno izpovednostjo.

Rastje: Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja
Društvo slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji od leta 2008 izdaja literarno revijo Rastje. Vsako leto izide ena številka s prispevki slovenskih besednih ustvarjalcev iz avstrijske Koroške. V pričujoči številki je objavljenih 28 literarnih izdelkov mladih od 7. do 14. leta, ki so sodelovali na literarnem natečaju »Na dan z besedilom«. Natečaj so pripravile in podprle vse kulturne in izobraževalne ustanove koroških Slovencev. Likovno so Rastje oblikovali učenci ljudske šole Božji grob.

Ena-dva-tri / Eins-zwei-drei / Uno-due-tre II
(Izd: Haček)
Drugi del otroške slikanice – prvi del je izšel leta 2009 – je otroški slovarček v treh jezikih, ki ga je izdal celovški kulturni center HAČEK v sodelovanju z osnovnimi šolami v Avstriji, Sloveniji in Italiji kot učni pripomoček za učenje treh jezikov. Slikanica je namenjena otrokom, staršem, vzgojiteljem in učiteljem.

»Koroški samorastniki« (zgoščenka)
Vokalni solist Alberta Sima poje ob spremljavi harmonike Joška Packa in z vokalno podporo Maksija Sime in Joška Packa slovenske, nemške, romske, ruske, italijanske, slovaške in židovske ljudske pesmi.

KNJIŽNI DAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V CELOVCU ZA LETO 2011

Koroški koledar 2011
(ur. Irena Destovnik)
Ob 60-letnici smrti Prežihovega Voranca Koroški koledar 2011 objavlja tri članke: o delovanju Prežihove ustanove piše njen tajnik Vojko Močnik, o njem kot družinskem človeku, pisatelju in politiku Katja Sturm Schnabl, kot o nekdanjem predsedniku Kluba koroških Slovencev pa Daniel Grafenauer.
V člankih, posvečenih obletnicam dogodkov iz druge svetovne vojne, pišemo o odkritju rekonstruiranega bunkerja pod Arihovo pečjo in odkritju skulpture, posvečene žrtvam protinacističnega odpora v občini Bistrica v Rožu. Emil Cesar piše o pesniku Mihi Klinarju in njegovem literarnem ustvarjanju v Ziljski četi, Sabina Buchwald pa objavlja tekstno kritiko vojnega dnevnika in spominov na vojno svojega deda. Članek Avguština Malleja je posvečen učitelju Francu Aichholzerju, članek Bojana-Ilije Schnabla nezavednemu prenašanju travm na naslednje generacije, članek Wernerja Koroschitza pa nacionalizmu in antisemitizmu v koroških gorah. Članek petih avtorjev obvešča o akciji slovenskih kulturnih društev, ki so uspela doseči vpis na Unescov seznam žive oz. nesnovne dediščine. O načrtovani, a nerealizirani obnovi Boštjanove hiše v Šentjanžu v Rožu piše Vito Hazler.

Valentin Polanšek
Karantanske pesmi
(Zbral in uredil Emil Cesar)
V izbor pesmi iz vseh Polanškovih pesniških zbirk so vključene še nekatere njegove neobjavljene pesmi. Z njimi pesnik posega v zgodovino in kritično v sodobnost, v slovensko književnost vnaša novo pojmovanje domovinske poezije, ki se ni ustavilo na romantičnem konceptu naroda in narodnosti, temveč ga je prevrednotilo v smislu hrepenenjske usode Koroške. To ni poezija z nekega obrobja, temveč poezija, ki ima vso pravico, da se s svojo izpovedno naravnanostjo vključi v celoto slovenske lirike.

Slavka Kukovica
Vojna, usodna za družino: Spominski zapis doživetij preko dveh desetletij
Spominski zapis avtorice, ki že dolga leta živi na Koroškem, obsega doživljaje iz predvojnih otroških let, trpka doživetja med drugo svetovno vojno in po njej ter leta šolanja in učiteljevanja v Sloveniji. Pripoveduje o življenju kmečke družine na Blokah na Notranjskem. Zaradi strahu, pomanjkanja, trpljenja, poniževanja in pregona z doma izstopajo v opisu leta druge svetovne vojne, ki so jo prebivalci Bloške planote doživljali v vsej njeni krutosti. Najprej so bili izpostavljeni terorju italijanskega, nato nemškega okupatorja, znašli pa so se tudi med ognjem sprtih slovenskih taborov.

Rastje: Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja
Društvo slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji od leta 2008 izdaja literarnokritično revijo Rastje. Vsako leto izdajo eno številko s prispevki slovenskih besednih ustvarjalcev iz avstrijske Koroške. Letos objavljajo naslednji avtorji: Tatjana Angerer, Marjeta Angerer-Guggenberger, Janko Ferk, Verena Gotthard, Anton Haderlap, Karmen Hribar, Anita Hudl, Kvina Hutterer, Anka Jernej, Ivana Kampusch, Rezka Kanzian, Katja Košir, Lenčka Kupper, Niko Kupper, Kati Marketz, Tomaž Ogris, Aljaž Robič, Jozej Strutz, Reginald Vospernik, Stanko Wakounig in Nina Zdouc.

Tamika: »Ritem sveta« (zgoščenka)
Tamburaška skupina Tamika je ob svoji 15-letnici skupaj z Oktetom Suha, Vokalno skupino Klika, Mešanim pevskim zborom Radiše, s Kvartetom Obir in Hodiškimi tamburaši izdala zgoščenko »Ritem sveta«.

KNJIŽNI DAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V CELOVCU ZA LETO 2010

Koroški koledar 2010
(ur. Irena Destovnik)
V Koroškem koledarju 2010 svoje članke objavlja petnajst avtorjev in avtoric. Dva sta posvečena obletnicam: urednica piše o 110-letnici rojstva in 30-letnici smrti Pavleta Kernjaka, Brigita Rovšek pa o 100-letnici rojstva Radovana Gobca. Sledita slovenski prevod članka Brigitte Entner o koroških Slovenkah v boju proti nacionalsocializmu in članek Karla Hrena o občinskih volitvah 2009 na južnem Koroškem.
Članek Sonje Novak Lukanovič je posvečen večjezičnosti v sodobni družbi, Vladimir Wakounig pa se v članku ukvarja z dvo- in večjezičnostjo v družinah. David Bandelj piše o narodnosti in identiteti v sodobni liriki Slovencev v Italiji in Avstriji, Silvo Torkar pa o slovenskih zemljepisnih imenih na Koroškem.
Štefka Vavti piše o identiteti slovensko govorečih mladostnikov na južnem Koroškem, Maja Sticker predstavlja model delovanja Islamske verske skupnosti v Avstriji, Ace Mermolja odnos italijanske politične desnice do Slovencev v Italiji, Marjan Sturm pa pomen in moč dialoga pri reševanju nerešenih vprašanj iz preteklosti. Janez Stergar opisuje delo in življenje Angele Piskernik, Jerneja Ferlež pa Josipa Hutterja, podjetnika s socialnim čutom. Urednica Koroškega koledarja je svoj članek naslovila Med formalno in dejansko enakopravnostjo. O turistični vožnji s kolesom po opuščenem rudniku v podzemlju Pece piše Suzana Fajmut Štrucl.
Koroško bibliografijo za leto 2008/09 je pripravila Meta Domej, pregled gledališkega dogajanja Andrej Leben, avtor fotografij na ovitku in v koledarskem delu je Hanzi Weiss.

Rastje: Revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja
Društvo slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji je leta 2008 izdalo prvo številke nove literarne revije Rastje, leta 2009 je izšla druga številka s prispevki slovenskih besednih ustvarjacev iz avstrijske Koroške, leta 2010 pa jima sledi tretja številka z naslednjimi avtorji: Marjeto Angerer, Tatjano Angerer, Tončijem Haderlapom, Anito Hudl, Milico Hrobat, Anko Jernej, Ivano Kampuš, Rezko Kanzian, Lenčko Kupper, Kati Marketz, Florijanom Lipušem, Tomažem Ogrisom, Jozejem Strutzom, Stankom Wakounigom in Reginaldom Vospernikom.

Peter Kuhar
Pesem in pelin mojih gozodov: Spominski utrinki iz osmih desetletij
Avtor odstira pester snopič grenkih in veselih, razburljivih, žalostnih in lepih trenutkov iz svojega življenja – kot šolarja v Lepeni pri Železni Kapli, partizanskega kurirja, ranjenega partizanskega borca, študenta gozdarskih šolskih zavodov, direktorja tovarne celuloze na Rebrci, kulturnika, zadružnika, narodnopolitičnega delavca, pobudnika graditve hotela Obir v Železni Kapli in predsednika Zveze koroških partizanov.
Peter Kuhar povezuje vztrajanje na zgodovinskih temeljih – izvirajoč iz svojih travmatičnih izkušenj med drugo svetovno vojno – odprtost za sožitje in sodelovanje s pripadniki večine, enakopraven dialog in odpravljanje predsodkov v deželi.

Tomaž Ogris
Radiše/Radsberg
Kljub majhnosti imajo Radiše svojo zgodovino in prepoznavnost; Ogrisova dvojezična monografija odstira pogled na njihovo bogato kulturnozgodovinsko podobo. Njihove razgibane in pisane pokrajine širša javnost ne pozna, njene skrite lepote cenijo predvsem poznavalci in ljubitelji narave. Prav tako pestra in pisana so srečanja s tu živečimi ljudmi, z vsemi pripisovanji, značilnostmi, s skupnimi in nasprotujočimi se potezami vred. Za prebivalce mesta Celovec so bili »oni vindišarji tam zgoraj« do nedavnega »Bogu za hrbtom živeči«, nekoliko samosvoji in zaostali. Sčasoma se je mnenje spremenilo. Življenjsko okolje in večplastna identiteta »Bogu na rami sedečih« Radišank in Radišanov žanjeta po novem vse večje občudovanje in priznanje.

Lojze Wieser
Kuhanje pod drugimi zvezdami: Zgodbe o daljnih jedeh
Kaj loči lardo od jedre kmečke slanine, špeha po domače? Okolje svetovljanske restavracije in nekaj zvezdic v bleščečih kulinaričnih biblijah. Lojze Wieser, založnik, pisatelj, pa tudi, kakor pravkar odkriva, avtoriteta za štedilnikom, je v Kuhanju pod drugimi zvezdicami odrinil srebrni pribor na rob mize in pogrnil prt za obede iz otroštva ter dodal še nekaj grižljajev s svojih potovanj, denimo iz obkoljenega Sarajeva. Smo tisto, kar jemo: to resnico nam avtor servira v slastnih spominskih zalogajih, ki jih zaužijemo z zamolki in še dolgo meljemo stavke z okusom po kakem Lipušu. Literatura, ki računa, da si bo bralec, ko odloži knjigo, zavezal predpasnik in jo nadaljeval z drugimi sredstvi.

Ena, dva, tri: Mali slovarček / Eins, zwei, drei: Ein kleines Wörterbuch / Uno, duo, tre: Il piccollo vocabolario
(izd: Haček)
Otroška slikanica v treh jezikih, ki jo je celovški kultuni center in knjigarna HAČEK pripravil v sodelovanju z osnovnimi šolami v Avstriji, Sloveniji in Italiji kot učni pripomoček za učenje treh jezikov; namenjena je otrokom, staršem, vzgojiteljicam in učiteljem.